»Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko.«
»S sprejemom teh izhodišč in nato zakonodaje bomo prešli iz prve v tretjo ali četrto prestavo, ker bomo pod enakimi pogoji financiranja lahko financirali stanovanja, kjer koli bodo za to na razpolago zemljišča in projekti.«
»Verjamem, da bo to prineslo spremembo za ljudi in postavilo temelje nove stanovanjske politike, ki jo želimo voditi v Sloveniji.«
»Do zdaj je v Sloveniji obstajala množica institucij – od republiškega do mestnih oziroma občinskih stanovanjskih skladov – in vsak od njih se je trudil po svojih najboljših močeh, da bi naslovil to perečo problematiko pomanjkanja javnih neprofitnih stanovanj. Mi smo se zavezali, da bomo vse te akterje povezali pod enim zakonodajnim okvirom.«
»To je ambiciozen načrt, ki si ga še nihče ni upal zastaviti, nihče tudi ni upal dati na mizo do 100 milijonov evrov vsako leto za deset let. Mi smo to naredili in verjamem, da je to najboljše sporočilo mladim v Sloveniji, da bodo lahko prišli do dostopnih stanovanj.«
»Videli smo, kako so se mnogi starejši naučili uporabljati tehnologijo za ohranjanje stikov s svojimi bližnjimi, za dostop do informacij in storitev, ki so jim prej bile težje dostopne. Prav tako smo videli, kako so mladi mentorji pridobili dragocene veščine poučevanja, potrpežljivosti in empatije, kar jim bo zagotovo koristilo v njihovem nadaljnjem življenju in karieri.«
»Kot vemo, gre za slabo plačane poklice, ki jih večinoma opravljajo ženske, ki že doma, kot radi rečemo, držijo tri stebre hiše. Na delovnem mestu pa imajo pogosto tudi velike psihične in fizične obremenitve. Njihova prava vrednost pa se pokaže šele, ko je ljudi, ki to delo opravljajo, premalo.«
»Drugi ukrep je vključevanje prostovoljcev, ta je nastal na podlagi veliko terenskih obiskov in pogovorov z zavodi. Gre namreč za ukrep, v okviru katerega se podpre vključevanje prostovoljcev pri izvajalcu, kar lahko pomembno prispeva k višji socialni vključenosti uporabnikov, višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa se ukrep odraža tudi v pozitivnih učinkih na način nižanja obremenitv zaposlenih pri izvajalcih.«
»Četrti ukrep je posodobitev in optimizacija delovnih postopkov. Gre za ukrep, ki je namenjen izvajalcem, ki zagotavljajo celodnevno institucionalno varstvo, in sicer za sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov, zlasti pripomočkov za obračanje uporabnikov v postelji, prenos uporabnikov, potem so tu še naprave, kot na primer za čiščenje oziroma razkuževanje površin in opreme in s tem ukrepom želimo doseči predvsem manjše obremenitve zaposlenih.«
»Želimo predvsem razbremeniti in pomagati zaposlenim. Če karikiram na svojem primeru: če bi mene morala 50-letna ženska obračati, je to zelo težko, tako, da je prav, da ima pripomoček, ki ji pri tem pomaga.«
»Dvig plač za vse zaposlene v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle, in pa vzporedno moramo začeti z uveljavljanjem novih kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Ne nazadnje se je k temu tudi vlada zavezala v stavkovnem sporazumu leta 2022, ampak do tega trenutka se na tem področju ni še nič premaknilo.«
»Kljub izrecni zakonski in ustavni prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza je tudi v slovenski družbi to še vedno problem.«
»Če je doslej veljalo pravilo, da je glavni tok medgeneracijskega sodelovanja tekel od starejših k mlajšim - z znanjem, veščinami in modrostjo –, danes bolj kot kadar koli prej živimo v družbi, ko tok novih znanj, tehnološkega napredka in splošne podpore drvi v obratni smeri.«
»Evropski dan medgeneracijske solidarnosti stopa na koledar v strnjenem paketu štirih pomladnih praznikov emancipirane družbe. Naj bodo 29. april in drugi prazniki posvečeni sodelovanju in solidarnosti med generacijami kot eni ključnih vezi, ki spaja našo družbo. Solidarnost ni samoumevna.«
»Po desetletjih poskusov razseljevanj je pomembno, da določimo konkretne ukrepe in zaveze, predvsem pa vzpostavimo skupnostne storitve in prilagodimo zakonodajo, da bo ta vzpostavitev v praksi mogoča.«
»Prihodnost socialnega varstva je v osredotočanju na posameznika – uporabnika, na raven njegove samostojnosti ter v iskanju priložnosti za ohranjanje in krepitev njegovega aktivnega mesta v skupnosti. Deinstitucionalizacija pomeni, da nikogar ne pustimo samega.«