»Naš pokojninski sistem je navadna Ponzijeva shema. Če bi od začetka plačevali prispevke vsak zase, bi dejansko lahko želi kar sejemo.«
»Vsi si želimo, da bi jih bilo čim manj. Projekt smo zasnovali z željo, da se vendarle nekaj premakne. Vedno več jih je, ne gre za dejstvo, da mi ne bomo zmogli, ampak predvsem za to – kaj pa bo z vsemi starostniki v Brkinih, Prlekiji, na Krasu? Teh mi ne moremo najti, zato je nujno, da jih ljudje najdejo.«
»Preden smo ugotovili, kje je doma, je preteklo pet dni. Gospo smo našli s pljučnico, potrebovala je takojšen prevoz v bolnišnico, a je čez manj kot dva dni umrla. Diagnoza: kaheksija, dehidracija, pljučnica. Po domače, shirana, dehidrirana, bolna.«
»Ta zgodba me je zelo prizadela. Gospa je bila upokojena učiteljica, ki je na tak način končala življenje le nekaj metrov iz urbanega okolja, nekaj metrov od ljudi, ki jih je pomagala izšolati. Doma je imela samo napol pojedeno margarino in jabolka, malo mleka ter plesniv kruh. To je bilo vse od hrane. Na začetku smo mislili, da jo je nekdo izropal, a ni bilo tako. Gospa je dobesedno shirala.«
»Ne gre toliko za deljenje zgodb po spletu kot za to, da so začeli ljudje gledati okrog sebe, da so začeli opažati starostnike.«
»Vsaka zgodba, ki se je delila, je odprla oči vsaj nekaterim ljudem. In ogromno nam jih piše, da so se zaradi kakšne zgodbe odločili, da le 'raziščejo', zakaj soseda zbira kartone, da so komu plačali kakšen nakup ... So pa ljudje resnično srčno sprejeli ta projekt in nekateri pripravijo za te starostnike res lepe paketke kar samoiniciativno.«
»Predvsem njihovo dojemanje revščine in začetno zavračanje pomoči. To je obenem tudi problem družbe, ki stigmatizira revščino.«
»Najtežje je gledati starostnika, ki se mu življenje izteka, pa nima ničesar, česar bi se veselil. Vprašaš se, kakšna družba smo, da smo jih tako pozabili.«
»Vida M. je moja rakava rana. O njej nas je obvestila prodajalka iz vasi, češ da je že dolgo ni videla v pekarni in da naj bi bila doma precej daleč iz vasi, na hribu.«
»Ne gre toliko za deljenje zgodb po spletu kot za to, da so začeli ljudje gledati okrog sebe, da so začeli opažati starostnike.«
»Na stara leta se je potem začel 'kunšt'. S 450 evri nisem mogla preživeti.«
»Sama verjamem, da so ljudje dobri in dobronamerni, a se pogosto zgodi, da v želji po klikih in lajkih ne razmišljajo nekaj korakov naprej.«
»Zmanjkalo je več kot 34.000 evrov.«
»Vsak izmed nas svojo dejavnost upravlja srčno, predano in z veseljem.«
»Bistveno več lahko naredimo s pridnimi rokami in z energijo kot s tistim, kar ljudje nakažejo.«
»Sem pa vesela, da so takšne nagrade, te reči v Sloveniji, da se na tak način predstavljajo prostovoljci, se celo promovirajo, mogoče.«
»Mi spodbujamo aktivizem, akcijo.«
»Če boš človeku dal 50 evrov, je vprašanje, kaj bo znal narediti z njimi, kako jih bo znal 'obrniti', kot če mu boš za to vsoto ponudil neko konkretno pomoč.«
»Vsaka takšna večja organizacija ima bistveno večji konglomerat nekih pravil in je bistveno bolj trd in rigiden sistem.«
»Niso vsi zdravniki dobri, niso pa čisto vsi slabi.«
»Najbolj neugodni so mlajši, ki se vsi zavedajo svojih pravic, ne pa tudi svojih dolžnosti.«
»Ko mi nekdo reče 'Čilaj, stara!', se pa tudi vprašam, kam gre današnja mladina (smeh).«
