»Pripravljamo razpis za nakup mehanizacije, poskušali bomo izpeljati razpis za porabo sredstev iz programa razvoja podeželja, s katerim bi neposredno pomagali pri vzpostavitvi kmetijskih površin. Škoda, ki bo ocenjena prek občinskih komisij, bo med drugim izplačana prek sistema de minimis.«
»Nujno je treba najti dolgoročno rešitev. Že jeseni se lahko namreč zgodi nova povodenj, nova ujma in lahko povzroči najhujše posledice. Moramo narediti vse, da ne bo tako in da sta življenje in varnost ljudi na prvem mestu.«
»Na tistih dveh mestih je izvedba protipoplavnih zaščit skorajda nemogoča. In to je tisto, kar mora biti razlog, zakaj ne vztrajati – ker se bo ob naslednji priložnosti ujma na tistih lokacijah verjetno vrnila v še hujši obliki.«
»Eden od ukrepov, ki bi ga Republika Slovenija morala uvesti, je, da se na vseh poplavnih območjih uvedejo vstopna mesta za laboratorije. Glede na to da Slovenija poseduje laboratorije, kjer bi to lahko opravili, potrebujemo samo organizacijo, kateri laboratoriji, kako, kam prinesti in kdo bo to plačal.«
»Proizvajalec je tisti, ki dejansko odgovarja za kakovost, ki jo daje v promet. V okviru tega, koliko bo potrebno, se bomo lahko dogovarjali, ne bo pa mogla država vsakega vzorca plačati in analizirati.«
»S podatki, ki jih bomo pridobili v prehranski verigi, bomo lahko hitro in učinkovito reagirali, pomagali sektorjem v težavah oziroma spodbudili sektorje k še večji učinkovitosti. Kot država moramo poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost za naše ljudi, pomemben element prehranske varnosti pa je pa tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike.«
»Predlog se posreduje na Evropsko komisijo, kajti ta bo na koncu tista, s katero se bomo morali spet dogovarjati, ali nam bo odobrila prostovoljni režim ali pa ne.«
»Za doseganje okoljskih ciljev je nujna omejitev intenzivnosti na teh območjih, pri čemer se vlada zaveda, da omejitve ne bi smele onemogočati dejavnosti kmetovanja na teh območjih, prepričani pa smo, da lahko odgovorna družba cilje doseže tudi s prostovoljnim izpolnjevanjem dogovorov.«
»Ali lahko država na lastnini, ki je zavarovana z ustavo, sprejema takšne režime? Mi v državnem svetu pripravljamo določeno gradivo za presojo ustavnosti, ker menimo, da je to protiustavno.«
»Ne morem pa znebiti vtisa, da tako, kot je včasih veljalo v nekdanji Jugoslaviji, da se v Beogradu zakoni pišejo, v Zagrebu berejo, v Sloveniji se pa izvajajo, zdaj velja, da se v Bruslju nekaj napiše in še preden se napiše, mi že skočimo. Pa smo še bolj pridni, kot bi bilo treba.«
»Poglejmo in primerjajmo razmere izpred nekaj let. Ne moremo zanikati, da prihaja do posledic v naravnem okolju, tako zaradi kmetijstva kot zaradi nas samih. Začnimo pri sebi.«