»lucidno in duhovito metaforo jalovosti človeškega nasilja in razlik, ki bazirajo na neki abstraktni ideologiji ali na družbenih vlogah, ki so nam dodeljene ne glede na našo izbiro«
»komična drama, ki paradoksalno obravnava zelo travmatično zgodbo druge svetovne vojne«
»Če občinstvo, ki nas bodri v našem delu, šteje tri ljudi, je to bolje kot nobeden.«
»Tudi tri gledalke po dolgem zaprtju gledališča si zaslužijo, da doživijo gledališče v polnosti izvedbe predstave.«
»Gledališče je zame kot covid: virus, ki te hoče okužiti z emocijo.«
»Nisem režiserka, temveč avtorica koncepta in usmerjevalka.«
»Besedilo Simona Stephensa oziroma intepretacijo njegovega dela, ki jo je izvedel Andrew Scott, sem srečala, ko smo po prvi karanteni aprila lani iskali rešitve, kako nadaljevati naše delo, kakšne so naše opcije.«
»Obrazložitev je že del same uprizoritve, zato je to informans. S tem projektom preizkušam Platformo, kajti sicer nimam nobenih režiserskih ambicij, ostajam pri igralstvu.«
»Želela sem se izogniti temu, da bi bila režiserka. Nisem. Sem avtorica koncepta informansa, vodja projekta, usmerjevalka.«
»Ni ti treba biti sam, da si osamljen.«
»Kar koli že jaz sem, ali si me ti sposobna ljubiti takega, polnega jeze, polnega vprašanj?«
»Gledališče je nastalo iz potrebe po pripovedovanju zgodb, potrebe po bližini, po stiku, iz potrebe po čustveni in telesni povezanosti.«
»Svet brez umetnosti je prazen in na slab način preprost.«
»Skoraj polovica kart prodala zunaj ljubljanske regije, nekaj celo v tujini – to je ena od pozitivnih plati spletnih ogledov.«
»Obenem pa na spletu posnetki predstav za pozornost gledalcev tekmujejo s spletnimi ponudniki videovsebin na zahtevo.«
»Gledališče potrebuje občinstvo, kot igralec potrebuje oder.«
»'Vse dobro na poti, Dušan, zajahal si čas in tvoja duša leti skozi nekončnost prostora.'«
»Dušanova Duša ostaja, pluje po naši stvarnosti, spominih, preteklosti, pa tudi prihodnosti, ker jo je nemogoče izpustiti, pozabiti v vsem tem, kar je ta prečudoviti človek ustvaril v času svojega časa na Zemlji.«
»Za njim je govoril igralec Bogdan Diklić – Dik. 'Kadar koli sem se udobno namestil v naročje igre, si prišel ti – na srečo. Nevsiljivo, a nepogrešljivo si me obdaroval z razpletanjem klobčiča mojih igralskih zablod.'«
»Ivo Svetina je popeljal v konec 60. let, 'ko smo bili Pupilčki tvoje pleme', in od tam v 80. leta, ko se je pri Jovanoviću učil, kaj je gledališče in kaj je novo gledališče, ki si ga je zamislil v Mladinskem gledališču.«
»Žalostno. Malce preobčutljivo se mi je pritaknilo vprašanje, kako se počuti kinodvorana brez občinstva, brez svetlobe, ki se je vsak večer ostra in polna vsebine odbijala od platna? Nas bo v tej žalostni temi počakala, da se vrnemo?«
»Leto katastrofe.«
»Slovenija žal ostaja ne samo ena redkih evropskih držav, ki avdiovizualnemu sektorju ni zagotovila dodatnih sredstev in pomoči, ampak tudi edina država, ki sredstva za nacionalni filmski program v tem času blokira.«
»Stremimo k temu, da bi vsa umetniška, mestna in neodvisna kina po državi ostala odprta.«
»Umetnost je ključno zavezana socialnemu stiku.«
»V vseh obdobjih obstoja gledališča je bil najpomembnejši čustveni in telesni stik, razdalje, ki jih moramo zaradi epidemije upoštevati, pa so zdesetkale občinstvo in igralce oddaljile na varno distanco.«
»Tridimenzionalno gledališko izkušnjo je nadomestila slika na zaslonu. Čas pandemije bo očitno precej daljši od enega leta, zato lahko govorimo o največji krizi gledališča do zdaj.«
»Vsak umetnik v teh časih na svoj način bije boj za pravičnejšo družbo, izkazalo se je tudi, da smo pripravljeni sodelovati, a še vedno premalo. Vsak nekako skrbi za svoje mesto, mladi in samozaposleni pa praktično zgubljamo vse.«
»Generacija, ki sprejme napake svojih predhodnikov in jih presega, simbolizira terapevtski trenutek, ki bi bil koristen za celo družbo.«
»Največji ključ je bil Wajdi Mouawad sam, saj ga zanima točno to vprašanje: razmišljati hoče o absurdu vojne in njeni 'nujnosti'.«