»Pretresena sem, da je v letošnjem oktobru – ko zaznamujemo stoletnico pohoda na Rim, s katerim se je začela fašistična diktatura – prišla vrsta prav name, da začasno predsedujem templju demokracije, kar senat republike gotovo je.«
»Volilna zmaga Giorgie Meloni je sprožila zmedo. Ima precej jasna stališča do splava ali priseljevanja. Italija je demokratična država in vsak lahko ima svoje mnenje. Toda njene ideje bi lahko krepile sovraštvo in morda tudi rasizem. O to nisem povsem prepričan, toda biti moramo previdni.«
»Nočem, da bi naš narod izginil. Čedalje manjšega števila novorojenih otrok ne bomo rešili s priseljenci, kot pravi levica. Hočem, da otroke naredijo naše družine.«
»Italijanov nas je vse manj. Ne govorim, da tujci ne bi smeli imeti otrok, a moramo ustvariti pogoje, da se bodo razmnoževali Italijani.«
»Težki dnevi volitev novega predsednika republike sredi izrednih razmer, ki se dotikajo tako zdravstva kot gospodarstva in družbe nasploh, zahtevajo od nas občutek za odgovornost in spoštovanje odločitev parlamenta. Te okoliščine nam preprečujejo, da bi se izognili dolžnostim, h katerim smo poklicani. Dolžnosti morajo imeti prednost pred siceršnjimi osebnimi željami. Zavezujemo se, da bomo stremeli k ustreznemu tolmačenju pričakovanj in upanj naših sodržavljanov.«
»Menim, da gre za izbor, ki ga je narekovala država sama. Vsem nam so državljani rekli, naj odložimo na stran pogajanja, ki so potekala. Ukazali so nam soglasje in izbor človeka, ki predstavlja enotnost.«
»Bal sem se že, da gre znova za dan, poln ne-jev, medtem ko imam jaz raje ja-je in predloge. Zjutraj sem si tako rekel: ustavimo se in prosimo predsednika, naj se žrtvuje in nas predstavlja še naprej. V naslednjih urah pa sem opazil, da so moj predlog prevzeli tudi drugi.«