»Znanstveno je mogoča le ena pot. PCR-test je lahko pozitiven, HAT pa je lahko negativen. Obratno pa je nekaj narobe s testom ali izvajanjem testiranja. S PCR-testi pomnožujemo genetski material. Teoretično je mogoče že ena sama kopija virusa, nobene bolezni, že prisotna v brisu. Potem se virus množi in PCR je pozitiven do konca bolezni. Ko virus že odmre, je genetski material še vedno prisoten in PCR-test je lahko pozitiven. Hitri antigenski testi pa temeljijo na količini virusa, torej mora biti dovolj virusa. Zdaj se razvijajo testi iz sline, kar bo glede odvzema lažje za mladostnike. Vendar mora biti tudi v slini dovolj virusa, saj ga je tam nekoliko manj kot v nosni sluznici ali grlu. PCR-testi so merilo. Hitri testi pa se morajo približati na 85, 90 odstotkov glede na PCR. Hitri antigenski testi bodo zajeli bistveno krajše okno, ko je že dovolj virusa v nosni sluznici in ko je virus še virabilen.«
»Sistemske rešitve morajo biti sprejete na nacionalni ravni. Ko bo konsenz glede dokumentiranja statistike znan, mora biti skomuniciran tudi vsem regijam. Opravljamo tudi hitre teste, potrjevanje s PCR-testi je trenutno bolj izjema kot pravilo. Hitro testiranje je z javnozdravstvenega vidika zelo pomembno, saj poveča dostopnost večkratnega testiranja. Potrebujemo algoritme, kako bomo ravnali, če je hitri test pozitiven in PCR-test negativen.«
