Omemba: Audrey Azoulay

»Zavarovati moramo kulturno dediščino v Ukrajini, ki je pričevalec preteklosti in tudi katalizator miru in kohezije za prihodnost. Obveznost mednarodne skupnosti je, da jo zaščiti in ohrani.«

»Branimo svojo deželo, svojo kulturo. Za obrambo tega, kar je večno, je vredno žrtvovati življenje.«

»Muzej mora živeti. Vanj morajo priti ljudje, predvsem otroci. Morajo se naučiti osnov svoje kulture.«

»To je naša zgodba. To je naše življenje. Zelo nam je pomembno.«

»Moramo zavarovati to kulturno dediščino kot pričevanje preteklosti, a tudi kot smernico miru za prihodnost, ki jo je mednarodna skupnost dolžna varovati in ohraniti za prihodnje generacije.«

»Na kratko, Unesco ima pionirsko vlogo pri iskanju rešitev za najbolj pereče svetovne probleme in izzive. To pa je ključno za ohranjanje miru in doseganje ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. In zato je pomembno biti del Unesca.«

»Ta izid vidim kot znak povrnjene enotnosti znotraj naše organizacije.«

»V zadnjih štirih letih nam je uspelo povrniti zaupanje v Unesco, v nekaterih pogledih je šlo tudi za povrnitev zaupanja Unesca vase.«

»Povrnili smo si tudi spokojnost z zmanjšanjem političnih napetosti, ki so nam stale na poti, in z iskanjem skupnih stališč o temah, ki so v preteklosti razdvajale.«

»Nato smo lahko razvili skupna prizadevanja, predvsem s ponovnim povezovanjem s tradicijo vodenja večjih operacij na tem področju.«

»Z vrnitvijo teh nezakonito pridobljenih predmetov bodo oblasti tukaj v ZDA in oblasti v Iraku omogočile Iračanom, da se znova povežejo s svojo zgodovino.«

»Tole je zgodba o letu življenja. O letu upanja, ustvarjanja in vztrajnosti. O letu, ko se zaveš, da ni vse samoumevno in da se je treba in vredno boriti za obstoj umetnosti. Ker je bistvenega pomena za našo družbo. Ves čas se dotika meja in le z njihovim dotikanjem si lahko odpremo poti do novih spoznanj.«

»To leto me je z vsemi preizkušnjami okrepilo in me utrdilo v prepričanju, da je naše poslanstvo zelo pomembno, zato vsem nam ob našem prazniku želim, naj naš duh ne klone, saj se bo nevihta prej ali slej polegla. Valovi se bodo umirili, oblaki se bodo dvignili in nad nami bo modro nebo!«

»Lutke so besede, ki igrajo.«

»lutke besede, ki igrajo«

»Izkazalo se je, da nekateri bolj, drugi manj verjamemo vanjo in v njeno moč. Nekateri jo za svoj obstoj potrebujemo bolj, drugi manj. A kako je mogoče, da nas je tudi dojemanje umetnosti, kulture in znanja razdvojilo? Zakaj tudi to ločilo med sabo, med narodi in različnimi zaščitnimi ukrepi.«

»Naj bo končni namen boja proti bolečini in virusu takšen ali drugačen, zaupanje v napredek, razvoj misli in človeške etike bo vselej pogojen tudi z dojemanjem in doživljanjem umetnosti in kulturne plemenitosti.«

»Na prvi pomladni dan odmevajo pesmi po vsem svetu, da nas opomnijo na pesniško lepoto in popeljejo v svoj univerzalni svet.«

»Vse je poezija. Kako se veter oglaša v vejah in v dimniku, kakor se govorica neznanih jezikov raznaša po svetu...«

»Ali lahko poezija reši svet?«

»Odločitev za dejanje pa naj ratse med nami.«

»V svetu, zaznamovanem z besedami, barvami in podobami, porojenimi za pravo stvar, ima poezija moč brez primere.«

»Ali lahko poezija reši svet?«

»Nikoli ni čas za poezijo.«

»Ali se da upesniti ta svet, ali se da o njem pisati pesmi, o naši intimi, o našem odnosu do drugih?«

»Ali nas niso povaljali po blatu preproščine tviti in drugih, drobnih simptomatičnih sporočil...«

»Mogoče je najlepša poezija tista, ki je ne razumemo...«

»Mar ni poezija najmanj bizarno sporočilo o tem svetu in o nas samih...«

»Knjige okna v naša notranja življenja, obenem pa so tudi vrata, ki se odpirajo k spoštovanju in razumevanju drugih ljudi ne glede na vse razlike in meje.«

»Tokrat smo v središče programskih vsebin postavili užitek. Najprej kot užitek branja, seveda pa tudi užitek besedila in užitek umetniškega dela.«