Omemba: Alojzij Cvikl

»Po krstu nismo več zagledani samo v ta svet, ne razvijamo samo vidne, telesne dimenzije, ampak v nas raste tudi duhovna dimenzija, ki se krepi v povezanosti z vstalim Gospodom.«

»Križani je bil položen v grob, toda ta grob je tretji dan ostal prazen. Niso ukradli trupla ali ga položili kam drugam, ampak je vstal in živi.«

»Nič drugega kot varovanje zdravja in življenj je naš cilj. Vsak novi dan bomo imeli na razpolago več cepiva in samo precepljenost lahko zaustavi epidemijo.«

»To drevo je tudi zahvala za podporo pred 30 leti, ko je Vatikan podprl našo samostojnost.«

»V današnjih prav tako zahtevnih časih se zato toliko bolj velja spomniti upanja in zaupanja v svetlejšo prihodnost, ki sta nas v enotnosti združevala pred tridesetimi leti.«

»Da je samostojnost dar, ki ga je treba ohranjati ob skupni rasti v odprtosti, spoštovanju in enotnosti.«

»Še nikoli ni vzbujala tolikšnega upanja kot letos, tako za Rimljane kot za romarje.«

»Slovenija je poklonila veličastno smreko, izbrano v kočevskih gozdovih.«

»Zbliževanje med vsemi, ki v srcu dobro mislijo, lahko steče, sprava je mogoča. Po 150 letih spet lahko sanjamo o zedinjeni Sloveniji.«

»Virus uničuje življenja ljudi in duši naše upanje.«

»Tam, kjer so se te vrednote porinjene v ozadje, tam so bile poledice zelo hude.«

»Čeprav celo danes med prazničnimi bogoslužji naši obrazni niso vidni, so pa vidne naše oči. Te oči so zaskrbljene.«

»Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja – smrt?«

»V velikonočnem tridnevju se nismo mogli udeležiti obredov v cerkvah.«

»Velikonočno jutro, ko je po verovanju kristjanov Jezus Kristus vstal od mrtvih, je nov začetek življenja, ki prinaša mir, veselje in upanje.«

»Ni torej tisti Nietzschejev bog, mrtev bog, ki ga ni v našem življenju in naših vsakdanjih opravilih. Ne, naš Bog je živ in želi biti naš sopotnik ter nam prinesti tisti mir, ki ga svet ne more dati.«

»Božič je dejanje ljubezni, saj se Bog sklanja k nam. Sklanja se k meni, k tebi in k vsakemu človeku, ker nas ima neizmerno rad in nas želi osrečiti.«

»Samo če bomo tudi mi v svojem srcu ohranjali in premišljevali božično sporočilo in vse, kar se je zgodilo v sveti noči, bo božični praznik za nas poln topline in domačnosti.«

»Želim, da bi vsak od nas doživel božič, kot Božje sklanjanje, da bi vsi sprejeli dar svete noči, ki nam je ponujen.«

»Ne bo toliko delitev med nami. Ne bomo več iskali, kdo bi koga izkoristil, da bi sam imel več od drugega. Kdor postane 'otrok luči', ta postavlja v ospredje resnico, ljubezen in mir.«

»Ves adventni čas smo ga pričakovali in poslušali povabila, naj bedimo, naj bomo pozorni, naj pripravljamo pot Njemu, ki prihaja.«

»Bedeti pomeni čakati in čuvati. To sta glagola božiča, ker sta glagola srečanja, vsakega srečanja med ljudmi, pa tudi srečanja med Bogom in njegovim ljudstvom.«

»Čakati je za ljudi našega časa zahteven proces. Nismo več navajeni, da setvi ne sledi neposredno žetev, ampak je treba čakati, da setev vzkali, zraste in dozori, preden jo lahko požanjejo in spravijo v žitnice.«

»Največja ovira ob tem je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Ljudje smo pač ujeti v svet in dogodke in iz tega težko izstopimo.«

»Za sodobni čas lahko rečemo, da v nas zelo živi podoba, ki jo predstavlja 'starček'. Ljudje se radi zapiramo sami vase ali v ozek krog ljudi.«

»Nihče ni brez preizkušenj. Enim se vidi že na zunaj, da so bolni in trpijo, drugim se na zunaj ne pozna, vendar trpijo v svoji notranjosti.«

»On namreč pošilja svojega Sv. Duha, ki nam med drugim daje dar moči, da se lahko soočamo s preizkušnjami, ki nas zadenejo.«

»Gospod tudi od nas pričakuje, da imamo odprte oči, da smo pozorni za ljudi in težave ljudi, še posebej, da smo pozorni na tiste, ki so v družbi spregledani, postavljeni v ozadje, da odgovorimo po svojih močeh in zmožnostih ter trpečim pomagamo.«

»Jezus, Božji Sin, pa nas vabi, da na trpljenje bližnjega odgovorimo z dejavno ljubeznijo in usmiljenjem.«

»To je lahko čas, ko lahko začutim, kako tudi v preizkušnji bolezni ostajam v božjem objemu.«