Omemba: Agnieszka Holland

»Naš film je poskus okrepiti glas tistih, ki nimajo glasu. Problem migracij se bo še naprej večal in kmalu ga bomo občutili čisto vsi. Na Poljskem pa se to problematiko obravnava samo z ene plati, s perspektive vladne propagande, ki ima en sam cilj – ustrahovati družbo.«

»Oblast si je tako zagotovila, da nihče nič ne vpraša, zato da ne bi burkali vode.«

»Denar, samo in edino denar. To smo vedeli že prej.«

»To je bilo obdobje, ko je že dišalo po nacionalizmu, v letih 1985, 1986.«

»To so klišeji. V žrelu življenja se ukvarjam s klišeji, s kičem, v katerih živimo.«

»Celo pročetniškega.«

»Ta film pa je le končal v kinih. Nihče ni verjel, da ga je videlo 30.000 gledalcev.«

»Tako velik nos imaš, da bi lahko, tako kot jaz, kadil pod prho, in žalostne oči. V redu, najet si. Zdaj pa govoriva o čem drugem, ne o filmih.«

»Če hočeš biti igralec, moraš biti zanimiv samemu sebi. Jaz se sebe naveličam po desetih minutah.«

»Vedno so mi dajali vloge nacistov, ker sem dobro govoril nemško.«

»Obupno smo iskali to utopijo. Upali smo in verjeli v kitajsko revolucijo. In potem se je vse to porušilo. Nekaj ​​mojih tovarišev se je ubilo, drugi so po razpadu Sovjetske zveze postali nemi.«

»Biti v takšni izbrani družbi uglednih in odličnih evropskih filmskih režiserk, ki jih zelo cenim, občutim kot pomembno priznanje za svoje delo. Ta album lepo kaže raznolikost filmskih glasov in nujno je, da skozi takšne spodbude, kot je Eurimagesova, tudi vedno več teh glasov dobi priložnost, da se jih sliši.«