»Poleg stalnih rubrik je urednik Agustič uvajal tudi priložnostne oziroma občasne rubrike, in sicer poučne v obliki poljudnostrokovnih člankov, uvodnike, nagovore, portrete, dopise bralcev, v zadnjih dveh letnikih pa je za večjo razgibanost časopisa dodal še rubriko razvedrilne narave.«
»Wiener Zeitung obstaja že od leta 1703. Letos poleti bi praznoval 320. obletnico obstoja. Ta časopis je spremljal veliko stvari, tudi kot sodobna priča. Tukaj je bilo natisnjeno besedilo Deklaracije o človekovih pravicah. Tu so se oglašale velike osebnosti, kot sta Mozart in Beethoven. Gre preprosto tudi za zgodovinsko zavest, ki jo med politiki pogrešam.«
»Obvezna objava pomeni, da so morali podjetniki svoje letne računovodske izkaze objaviti v Wiener Zeitung in da plačevanja časopisu v prihodnje v tej obliki ne bo več in je bilo zato treba spremeniti njegovo financiranje.«
»Ker smo mediji izpostavljeni delovanju družbenih silnic in dobesedno vpijamo tehnološki napredek, so desetletja v našem življenju dolga obdobja; prenekateri medij, naj bo časnik, radio, televizija, danes pa tudi že spletni portal, zmore zgolj v pičlem desetletju vznikniti in tudi ponikniti, izzveneti v času, ki ga je navdihnil in ki ga je sooblikoval. Dnevnik po drugi strani že 70 let dokazuje, da ni kakšna takšna kratkotrajna, zgolj do izteka garancijskega roka delujoča naprava, mi srkamo čas in ne dopustimo, da bi čas posrkal nas.«
»Dnevnik vedno bil časopis, ki je živel za interese svojih bralcev in je od njih tudi živel. Ljubljanskega, Neodvisnega ali pa samo še Dnevnika ni nikoli premetavalo z leve na desno in nazaj, Ljubljanski, Neodvisni ali pa samo še Dnevnik je zmeraj 'kazal napake in slabosti, da jih bomo lažje odstranili', in zato, zaradi te svobodomiselnosti, smo jih mnogokrat dobili tudi po prstih. Tudi v demokraciji in tudi še danes.«