»V vsem tem času se žal ni naredilo nič bistvenega za sistemsko ureditev razvoja slovenskega znakovnega jezika.«
»Pisanje scenarija o tako pomembni temi je bilo zame izjemno zahtevno.«
»Zato sem čutila izjemno odgovornost, da prikažemo trpke usode, ki so zaznamovale gluhe. Prav je, da njihove zgodbe, občutke in trpljenje slišimo in spoznamo. Nekaj teh dejstev tako ne bo več skritih, medtem ko preštevilnih žal ne bomo nikoli slišali.«
»Film je namenjen gluhim, še bolj pa vsem drugim sosedom, prijateljem, sodržavljankam in sodržavljanom.«
»Na žalost gluhi namreč ne zasedajo mest odločanja, niti tistih, ki se tičejo njihove lastne usode. Morda bomo s spremembo ustave kmalu dobili več pravnic za gluhe kot pravnikov, zdravnic in zdravnikov, ekonomistk in ekonomistov, morebiti celo poslank in poslancev. In ko bo napočil ta čas, ne bomo več govorili o odrinjeni manjšini.«
»Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih.«
»Nujen je tudi nadaljnji strokovni razvoj tolmačev in učiteljev znakovnega jezika, saj za zdaj ni študijskega programa, ki bi to omogočal.«
»Letos so namreč štirje gluhi dijaki v šolah ostali brez tolmača. To je nedopustno in pozivam resorno ministrstvo k takojšnji rešitvi.«
»Po vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo sem zagotovo mislila, da se bodo stvari vsem nam dijakom, študentom, učencem odprle, vendar je bil prvi udarec že 1. septembra, ko so gluhi otroci ostali brez tolmača. In to je bil za nas ogromen šok, da kljub tej ustavni spremembi te pravice ni.«
»Na tem področju so nujni premiki.«
»Pravica gluhih, da se izobražujejo v znakovnem jeziku, je njihov naravni jezik.«
»Šole ne zagotavljajo popolne navzočnosti tolmača, kar predstavlja diskriminacijo gluhih otrok pri dostopu do izobraževanja.«
»Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek, za katerega smo si v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN aktivno prizadevali zadnji dve leti.«
»Pričakujemo, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo.«
»To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim.«
»To nepozabno darilo je zame potrditev, da delam prav, čeprav mnogokrat ni fajn.«
»Mislim, da bo vaša obletnica, 90 let delovanja, nagrajena s pravilno odločitvijo državnega zbora, kar bo pomembno sporočilo tudi za druge članice EU-ja.«
»Naše roke so naše oči in naša ušesa.«
»Gluhi ne slišijo televizije, ne poslušajo radia, ne slišijo pogovora in komunikacije, so zaprti v svojem znakovnem jeziku.«
»Ni res! Funkcionalna pismenost gluhih je izredno slaba.«
»Mojemu očetu, ki je hodil v šolo za gluhe, so za hrbet vezali roke ‒ mahati ne smeš, znakovni jezik je v učilnici prepovedan.«
»Gluhi in naglušni se počutijo, kot da bi se izgubili v tujini.«
»Ko si močan v jeziku, si močan tudi v kognitivnih procesih.«
»Pogosto se je znakovni jezik dojemal kot pripomoček, kot imajo slepi brajevo vrstico.«
»Menimo, da bo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo odprl druga področja.«
»Ko gledaš posnetke, letala, tanke, bombe, in ne veš, kaj se dogaja, je to grozno za človeka, ki ne sliši.«
»Tako kot za italijanski in madžarski jezik ne skrbimo Slovenci, ampak Italijani in Madžari in ga oni tudi proučujejo, velja enako tudi za slovenski jezik.«
»Vsak človek, ki ima kakršno koli okvaro, ne samo gluhi, tudi drugi, se seveda v družbi težje vključuje in uresničuje, pa ne zaradi njega samega, ampak zaradi drugih članov družbe, ki velikokrat ne razumejo navidezne tišine sveta gluhih. Iz te nevednosti pa potem nastajajo kakšne čudne situacije.«
»Poslanstvo naše organizacije je dolga leta bilo prepričevanje določevalcev, da je znakovni jezik sploh jezik. Upam, da smo s to publikacijo dokončno zaključili to poglavje.«
»Borim se za to, da se znakovni jezik, ki je materni jezik gluhih in naglušnih, kot tak umesti tudi v ustavo.«