Ključna beseda: vojna v mesecu marec 2022

»Dejstvo je, da begunci nimajo te sreče, da se za njih najtežja pot šele začenja. Ko pridejo na primer v Romunijo ali na Poljsko ali v katero koli drugo državo, se šele začenja iskanje začasnega doma.«

»Sankcije lahko pomagajo, a sankcije ne morejo pomagati nemudoma, ljudje pa potrebujejo pomoč nemudoma. Jaz lahko pomagam nemudoma.«

»Gre za konflikt, kjer se dobra stran in slaba stran jasno ločita – morda je to tisto, kar dela ta konflikt za drugačne od drugih v zadnjem času.«

»Položaj v Ukrajini je precej črno-belo. Ruska invazija je zelo podobna nacistični v drugi svetovni vojni.«

»Te osebe je zelo težko nadzorovati, te osebe niso predstavniki držav, niso del neke enote, neke linije vodenja in poveljevanja, težko se jih nadzoruje na bojnem polju in, žal, to smo se tudi z Balkana naučili, kadar koli so bili vpleteni t. i. prostovoljci, so za njimi na bojnem polju ostajale krvave sledi oz. so bili velikokrat povezani z vojnimi zločini.«

»Nestabilnost v Ukrajini ponuja skrajnim desničarjem enake priložnosti za trening, kot so džihadističnim borcem vrsto let predstavljale nestabilnosti v Afganistanu, Iraku in Siriji.«

»Tri dni so ubijali otroke v Mariupolju, umirali so pred očmi vsega sveta in nihče jih ni mogel rešiti. To je katastrofa.«

»Isti piloti, ki so leta 2016 z vojaškimi letali bombardirali Sirijo, zdaj, leta 2022, bombardirajo naš Harkov. To je nedoumljivo.«

»Prosimo, naj nam zagotovijo protiletalsko obrambo. V našem jeziku je to PPO, to so tri črke, a zdaj ključnega pomena za nas in za svet.«

»Zelo pomembno je vedeti, da so nas leta 2013 na Trgu neodvisnosti podprli voditelji Unije, svobodnega sveta.«

»To, ali verjamem, ali sem prepričana ... Vem, da bo. Putin ves čas kot mantro ponavlja, naj se odrečemo Krimu, Doneškemu bazenu, a se to ne bo zgodilo.«

»Zaprite zračni prostor nad Ukrajino. Naredite to, da ne bomo več tako trpeli.«

»Sem kot vsaka žena, kot vsaka mama, sestra. Meni in moji družini je zelo hudo gledati, kako umirajo civilisti, kako umirajo ljudje.«

»Ljudje umirajo, ljudje trpijo. To je uničenje. Kdo jim bo vrnil življenja? Kdo strta srca?«

»Prepričan sem, da nihče od prebivalcev Bosne in Hercegovine ne želi, da bi se to spet dogajalo njihovim otrokom.«

»V razmerah, ko otroci sprašujejo matere, kaj je vojna v Kijevu ali Harkovu, ni več mogoče biti nevtralen. Gospod Dodik se je, takšen je moj vtis, ujel v past lastnih besed. V takšnih primerih bi bilo včasih bolje nekaj dni molčati in razmisliti.«

»Prepričani so, da imajo še nekaj dni časa.«

»Ljudje se bojijo, da bo (Kijev) odrezan od preostalega dela države, da mu bodo odklopili elektriko, vodo, dotok dobrin, kot se je to zgodilo v Mariupolju.«

»Ruska vojska je do zdaj prizanesla središču Kijeva, vsaj če pogledamo vsa ta res uničena predmestja, ki spominjajo na bojišča v Iraku, Siriji.«

»Ženske in otroci so odšli, sama nisem na ulicah srečala niti enega otroka. Moški so ostali v prestolnici in jo bodo branili.«

»Morda so v rokah že imeli puško, pa so pozabili, kako jo uporabiti, številni je nikoli niso imeli, vsi pa so se pripravljeni boriti.«

»Fizično in psihično je težko gledati ljudi, ki so še pred dvema tednoma živeli normalno življenje, nič kaj drugačno od neke družine v Sloveniji, zdaj pa so na begu.«

»Potrebujem strelivo, ne prevoza.«

»Edina možnost za Ukrajino v tem trenutku je Porošenko. Zmaga kogar koli drugega bi bila slaba za prihodnost Ukrajine.«

»Dobro jutro vsem Ukrajincem! Veliko je sleparjev, a jaz nisem eden od njih, tu sem!«

»Vsi smo tu. Naša vojska je tu. Državljani so tu. Vsi smo tu, da branimo našo neodvisnost, našo državo – in tako bo tudi ostalo.«

»Za 100 kilometrov poti zračne razdalje sem potrebovala šest ur.«

»Vojna je grozljiva, nesmiselna in zelo boleča.«

»Begunska kriza, ki jo spremljam na poljsko-ukrajinski meji, presega vse najhujše strahove.«

»Gledam objokane ljudi, ločene družine, otroke, ki težko dojamejo, kaj se dogaja okoli njih.«