»Operacijska soba je delovala tako rekoč 24 ur, tako da kljub stavki delamo ne na 100, ampak na 180 odstotkih.«
»Ampak to ne zaradi nas, ki stavkamo, ampak zaradi resursov, ker nimamo operacijskih dvoran in nimamo osebja za to. Bomo pa delali tudi popoldne, tudi ponoči, kolikor bomo lahko.«
»Treba se je samo iskreno usesti. Vsi poznamo razmere. Prostor je majhen. Poznamo se med seboj. Nesprejemljivo je, da dovoljujemo, da pride do takih preprek.«
»Dogovorili smo se z drugimi kirurškimi kliničnimi oddelki, da nam bodo v primeru večjega števila poškodovancev odstopili postelje, tako da bomo lahko imeli travmatologi hospitalizirane poškodovance tudi pri njih.«
»Veseli smo, ker so okna že zamenjana. To pomeni, da je v prostor, kjer so pacienti, oviran pretok žuželk, mravelj, os ... Bolje je glede gretja in hlajenja. Pozimi je uhajal hladen zrak, paciente je zeblo in jih je bilo treba pokrivati.«
»Tukaj imamo še vedno sobe, v katerih leži po šest poškodovancev. Idealen standard pa bi bil, da bi imel vsak poškodovanec svojo sobo oziroma da sta v njej maksimalno dva.«