Ključna beseda: temperature

»Imeli smo srečo, ker je bilo v visokogorju tako hladno, da se je velika količina padavin, ki je značilna za SZ Slovenijo, kjer imamo visoke hribe, zadržala v snežni odeji.«

»To ni dobro za prezimovanje. Drugih večjih posledic nimamo, razen da rastline niso zaščitene pred nihanjem temperature, kar je v zadnjih letih očitno.«

»Resno nas skrbi sadno drevje, saj se močno napenjajo brsti, zlasti na Primorskem in Goriškem v toplih legah.«

»Seveda se mraz prenese skozi objektiv kamere. Poglejte tja, kjer tečejo proti svetlobi. Vidite lahko njihov dih, ko tečejo po snegu. Očitno je, da je mraz nekaj vidnega.«

»Termometer lahko zunaj kaže samo -25, vendar te sunki severnega vetra prezebejo do kosti.«

»Kadar se temperatura pri nas dvigne na -50 stopinj Celzija, ljudje pravijo, da se je otoplilo. Mrzlo je takrat, ko temperatura pade 60 stopinj pod ničlo.«

»Mene začne zebsti pri -30 stopinjah. Takrat še vedno skoraj vsi hodijo v šolo, vsi pa hodimo v službe. Samo natakneš si debelejši pulover in jo mahneš ven.«

»Naše zime so mrzle, nekatere pa imajo več toplejših dni, včasih se ogreje celo na -40 stopinj. A vsako zimo temperature vseeno dosežejo 60 stopinj pod lediščem.«

»Ta teden bo sonca več kot ves december.«

»Kaže, da bo sneg. Za kakšnega snežaka bo že. Sneg ne bo pretirano južen, ker se bo v glavnem to dogajalo ob temperaturah malce pod ničlo. Tako da bo razpoloženje vsaj za nekaj dni postalo zimsko.«

»Bo pa nekaj več snega, kot kaže, v noči na četrtek. V četrtek zjutraj bi se lahko na vzhodu Slovenije zbudili pod kakšnih pet centimetrov debelo odejo, drugje pa morda tudi od 10 do 15 centimetrov. Je realno, vsaj po današnjih izračunih.«

»Trend označil za 'skrb vzbujajočega'.«

»Letošnja zima je bila najbolj vroča v Sibiriji, odkar so se pred 130 leti začele meritve. Povprečne temperature so bile do 6 stopinj Celzija višje od sezonskih norm.«

»Nedvomno gre za alarmanten znak, vendar ni bil neobičajno vroč le maj, vso zimo in pomlad so se ponavljala obdobja višjih od povprečnih temperatur površinskega zraka.«

»Nikoli v svoji karieri še nisem videl tako velikih vešč in ki bi rasle tako hitro.«

»Nekatera naša mesta so bila zgrajena severno od Arktičnega kroga, na permafrostu. Če se ta začne odtajevati, si lahko predstavljate, kakšne posledice bi to imelo. Zelo resne.«

»Takoj, ko se bo temperatura povzpela nad ledišče, se bo sneg hitro sesedel in skopnel.«

»Mraz bo sicer popuščal, ampak temperatura bo v naslednjih dneh ostala pod lediščem.«

»Za zdaj je videti, da bo v februarju odstopanje od povprečja kar štiri stopinje, to je precej.«

»Vsaj do maja je za zdaj videti, da bodo na območju južne Evrope meseci nadpovprečno topli.«

»Ni pravila, da bi podoben razvoj vremena v zimskih mesecih pomenil podobnega tudi v spomladanskih.«

»Največja težava je, kadar sta zima in pomlad pretopli, potem pa sledi prodor polarne zračne mase in takrat nastane škoda v kmetijstvu.«

»Po 23. decembru imamo bolj ali manj suho obdobje, z zgolj minimalnimi padavinskimi vložki, ki tudi v visokogorju niso obogatili snežne odeje.«

»Zelo pomembni so padavinski ekstremi, močni nalivi, daljša deževna obdobja, suše, večje količine snega, veter, poletna neurja.«

»Pri segrevanju ozračja se povečujejo vročinski valovi, v večjem delu sveta imamo v istem času močnejše padavine (nalive).«

»Najbolj so se ogrela poletja, nekoliko manj pomladi in zime, komaj zaznavno segrevanje je bilo opaženo jeseni.«

»Dve stopinji v 50 letih se morda ne sliši veliko, a ta stopnja (preračunano na sto let so to štiri stopinje) je ogromna tudi geološko.«

»Virginia leži na sredini vzhodne ameriške obale. To mesto je precej bolj prevetreno od Ljubljane.«

»Najbrž se bo povečalo območje, kjer gume ne bodo več potrebne. Zimske pnevmatike ob Obali že zdaj redkokdaj pridejo v poštev.«

»Po podatkih, ki jih imamo od leta 1960, so se tako rekoč vse najhujše suše zgodile po letu 1992.«