»Namesto da bi se ukvarjali s svojimi težavami, vprašanji, tudi z obsojanjem vojnih zločincev iz tistega obdobja, se ukvarjajo s temo, za katero zadnjih osem desetletij niso pokazali nobenega zanimanja.«
»Kot predstavnik Srbov na Hrvaškem, ki so v Jasenovcu najbolj trpeli, bi povedal, da niti ena od resolucij ni po našem okusu. Tisti, ki v tem parlamentu kričijo 'za dom spremni' ali križajo zastave z napisom 'za dom spremni', še najmanj lahko govorijo o Jasenovcu.«
»Proces širitve EU-ja je dobil nov zagon in Črna gora ima kot vodilna država v pristopnem procesu resnično priložnost, da napreduje. Te priložnosti ne bi smeli zapraviti ali je jemati za samoumevno.«
»Gospod predsednik, v čast mi je, da lahko predstavim osnutek resolucije, mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid leta 1995 v Srebrenici, v imenu somoderatorjev, Nemčije in Ruande ter ožje skupine medregionalnih skupin 17 držav članic. Z razglasitvijo 11. julija za mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid v Srebrenici smo zavezani k zapolnitvi te vrzeli v institucionaliziranem spominu te organizacije. Naša pobuda je namenjena počastitvi spomina na žrtve in podpori preživelim, ki še naprej živijo z brazgotinami tega usodnega časa. Gospod predsednik, naj bom odkrita. Razširjene so bile tudi lažne obtožbe o tej resoluciji. Zato bi rad pojasnila, da resolucija ni usmerjena proti nikomur. Tudi ne proti Srbiji, cenjeni članici te organizacije. Če sploh, je usmerjena proti storilcem genocida.«
»Bo resolucija združila kogar koli v Bosni ali bo povzročila delitve v regiji, ki bodo postajale vse globlje in globlje? Bo ta resolucija zagotovila mir in stabilnost? Dvomim. Obstaja majhna država z Balkana, ki se ne boji glasno povedati, da ji bo nasprotovala, saj bo resolucija na koncu odprla Pandorino skrinjico.«
»84 glasov za resolucijo je malo. Malo za največji zločin, genocid. 19 glasov proti je veliko. 68 držav se je vzdržalo. To je preveč. 21 jih ni glasovalo. Tudi to je preveč. Od 193 držav jih 109 resolucije ni podprlo. Zanjo je bilo le 84 držav – in kakšen uspeh naj bi to bil?«
»Ne strinjam se z vsemi elementi te resolucije. Nekateri deli so pretenciozni. Na primer to, da se ne sme razpravljati o razsodbah sodišč. Kaj še! To ni dogma. Ampak tam se je zgodil strašen zločin, ki ga je sodišče poimenovalo genocid. Nobena definicija ne more spremeniti dejstva, da je tam skupina morilskih psihopatov ubila pet, šest ali sedem tisoč ljudi, moških vseh starosti, in tako bo ostalo.«
»Da bi se kultura lahko uspešno vzpostavila v odnosu do svetovnih sodobnih izzivov, potrebuje odločne, jasne in pregledne ukrepe. Zato smo napisali akcijski načrt za prihodnja štiri leta, ki opredeljuje konkretne korake kulture prihodnosti.«
»Kogar koli, ki je videl posnetke, so ti prizori globoko prizadeli. Z Izraelom smo bili jasni glede nujnosti takojšnje preiskave in ugotovitev, kaj natančno se je zgodilo in zakaj se je to zgodilo.«
»Še vedno menimo, da večja kopenska operacija v Rafi ni upravičena. Še vedno si ne želimo, da bi Izraelci, kot rečeno, z večjimi enotami na velikem delu ozemlja vdrli v Rafo. To še vedno verjamemo in tega za zdaj še nismo videli.«
»Zaradi tega nedeljskega napada ni nobenih političnih sprememb. To se je preprosto zgodilo. Izraelci bodo napad preiskali. Zelo nas bo zanimalo, kaj bodo v preiskavi ugotovili, in bomo videli, kako bo šlo naprej.«
»Varnostni svet je bil v zadnjih tednih zelo jasen pri zavračanju operacij v Gazi. V zadnji resoluciji smo jasno zahtevali takojšnje premirje, skupaj z izpustitvijo vseh talcev, in neoviran dostop humanitarne pomoči. Meddržavno sodišče je prejšnji teden Izraelu ukazalo konec vojaške ofenzive v Gazi.«
»Ta genocid so priznala mednarodna sodišča in glede na to se je Slovenija pridružila medregionalni skupini, ki je pripravila besedilo pričujoče resolucije, osredotočene na mednarodno priznanje, spomin in spoštovanje spomina na žrtve in preživele žrtve genocida.«