»Njegovi elementi bodo prenosljivi tudi širše na brezposelne osebe s težavami v duševnem zdravju in, ne nazadnje, s potrebnimi modifikacijami, tudi na ostale ranljive skupine, ki imajo težave pri vstopu ali ponovnem vračanju na trg dela.«
»Izkazalo se je namreč, da je telesna dejavnost tudi med aktivnim zdravljenjem raka zelo pomembna tako za telo kot tudi za duševno počutje, kar kažejo tudi najnovejše raziskave.«
»Tako da sem vesel, da smo se srečali z Junaki 3. nadstropja, s katerimi je Tadej v preteklosti že sodeloval, in da smo skupaj dosegli dogovor s podjetjem Soča oprema in nabavili ti dve kolesi za otroke, ki jih res potrebujejo pri svojem zdravljenju.«
»70 let delovanja URI-ja Soča je zgodba o trdem delu, strokovnosti in strasti, ki so oblikovali to institucijo v eno najbolj cenjenih rehabilitacijskih institucij v Sloveniji in seveda širše.«
»70 let delovanja URI-ja Soča je zgodba o trdem delu, strokovnosti in strasti, ki so oblikovali to institucijo v eno najbolj cenjenih rehabilitacijskih institucij v Sloveniji in seveda širše.«
»Danes smo se ob obisku prve skupine palestinskih otrok, ki so prišli iz Gaze v Slovenijo, lahko ponovno prepričali, kako so njihove zgodbe pretresljive in kako si definitivno nihče od nas ne želi, da bi bili njegovi otroci prisiljeni prestati kar koli podobnega.«
»To, kar lahko Slovenija naredi ravno s svojim znanjem, s pomočjo pri rehabilitaciji, pri psihosocialni pomoči, ki jo otroci potrebujejo, je mogoče kaplja v morje, ampak je za vsakega takega otroka in za njegovo družino upanje v prihodnost.«
»Ko smo začeli ta projekt, je bilo manj težko, takrat je bilo upanje močnejše, danes je upanje šibkejše in prizadetost otrok veliko večja, kot je bila nekoč.«
»Zelo težko je dati ta odgovor, ker ga danes nihče nima, ker je danes Gaza spremenjena v območje, ki mogoče ne bo nikoli več naseljeno, vsaj kar zadeva sever, in ker sami zelo dobro vedo, da so, kamor koli pridejo, sprejeti na videz z gostoljubnostjo, a hkrati s tem, da niso od tam doma.«
»Težko je govoriti o tem, kaj prevladuje, saj je vsak otrok nekoliko drugačen, lahko pa bi rekli, da so njihovi spremljevalci še bolj travmatizirani. V skupini je tudi štiriletni fantek, ki je izgubil roko, našli pa so ga pod ruševinami v objemu mrtvega očeta. Fantič ima kljub vsemu neverjetno energijo, nenehno teka, da ga morajo loviti, tudi na letališče, kjer je bilo precej hladno, je prišel v kratkih rokavih. Seveda je zelo hudo, to se pokaže vsake toliko časa, ampak ti otroci kažejo prav neverjetno voljo po ozdravitvi in vrnitvi v Gazo.«
»Težko je govoriti o tem, kaj prevladuje, saj je vsak otrok nekoliko drugačen, lahko pa bi rekli, da so njihovi spremljevalci še bolj travmatizirani. Fantič ima kljub vsemu neverjetno energijo, nenehno teka, da ga morajo loviti, tudi na letališče, kjer je bilo precej hladno, je prišel v kratkih rokavih. Seveda je zelo hudo, to se pokaže vsake toliko časa, ampak ti otroci kažejo prav neverjetno voljo po ozdravitvi in vrnitvi v Gazo.«
»Projekt je bil nekaj posebnega. Ne gre zgolj za reševanje, ampak tudi za prižig upanja v svetlo prihodnost in boljše življenje. Ti otroci so preživeli nepredstavljive reči. Prvi cilj, ki ga imamo, je kakovostna oskrba in pa priložnost za življenje brez bolečin.«
»V Kairu imamo sodelavce, ki so se primerov lotevali posamično. Imeli smo več kot 500 zdravstvenih kartonov, naši sodelavci pa so zbirali poročila in nam pošiljali fotografije poškodb. Mi smo jih posredovali v rehabilitacijski inštitut Soča, kjer so zdravniki specialisti določili, katerih je tistih prvih deset, primernih za rehabilitacijo.«