Ključna beseda: raziskave

»Pri otrocih svinec lahko vpliva na pozornost, hiperaktivnost, inteligenčni količnik, pri odraslih pa, denimo, na krvni tlak.«

»Igra posebno vlogo genetika, kajti nekateri ljudje bolj učinkovito privzemajo in kopičijo te strupene snovi, drugi pa te snovi hitreje izločajo iz telesa.«

»Pri genotipizaciji gledamo zaporedje DNK-ja točno določenega gena, in že ena sama sprememba nukleotida lahko povzroči, da posameznik drugače odreagira na okoljski stresor.«

»Lahko nekdo, ki ima neko različico gena, bolje ali slabše razstruplja neko potencialno strupeno snov, ki pride v njegovo telo, oziroma to snov bolj ali manj učinkovito izloča.«

»Vsaka spojina zase je manjši problem, in šele ko smo jim izpostavljeni daljše življenjsko obdobje in se to kopiči, se tudi učinki seštevajo.«

»To pomeni, da moramo odvzeti vzorec v točno pravem trenutku, da bomo v našem krvnem oz. katerem koli biološkem vzorcu ujeli vrh spojine, vrh koncentracije.«

»Sveti gral tovrstnih raziskav, da bi sčasoma razvili majhno napravo, v katero bi izdihnili zrak in bi takoj pokazala rezultat.«

»Žal se to že vse bolj jasno odraža v pripravljenosti Slovenije na izzive zelenega prehoda in soočanje s podnebnimi spremembami.«

»Ne gre več za akademska, ampak za konkretna vprašanja razvoja sodobne družbe.«

»Odgovori odgovorne družbe na spremembe v okolju lahko temeljijo le na znanstvenih podlagah, in te v Sloveniji na področju geoznanosti manjkajo.«

»Zadnja ujma ni bila zadnja.«

»Brez vlaganj v razvoj, raziskave, inovacije in digitalizacijo ne bo zelenega prehoda, bodo slovenska podjetja izgubila stik s konkurenčnimi podjetji iz razvitejših držav.«

»Država bi gospodarstvu lahko pomagala s podpornim okoljem za zagonska podjetja, z davčnimi olajšavami za investicije, ustreznimi oblikami financiranja.«

»Konkretno imamo tudi izkušene sklade iz tujine, ki lahko odprejo podružnice pri nas in tu je dodana vrednost še večja, ne gre le za to, kdo ima izkušnje z gospodarstvom, ampak tudi kdo ima izkušnje z upravljanjem takih skladov.«

»Dejansko pri razpisih lahko ugotavljamo, da birokracija lahko duši inovativnost. Najavljeni in objavljeni naj bodo čim prej, da podjetja lahko načrtujejo, se pripravijo in razporedijo vire.«

»Najsodobnejši optični mikroskop za opazovanje živih bioloških celic je vrhunska raziskovalna infrastruktura, ki je raziskovalke in raziskovalce Laboratorija za kibernetiko in vse sodelujoče obogatil z nepogrešljivo raziskovalno opremo za nadaljnje prebojne zgodbe na področju elektroporacije.«

»Mikroskop hkrati dokazuje, kako široko interdisciplinarne so raziskave na Fakulteti za elektrotehniko.«

»Si na FE UL na podlagi nove pridobite obetajo še več interdisciplinarnega sodelovanja tako znotraj fakultete kot tudi univerze ter sodelovanja z drugimi raziskovalnimi organizacijami s tega področja.«

»FE UL na razpisu Aris pridobil sofinanciranje za vrhunsko raziskovalno opremo, ki bo utrdila konkurenčnost Laboratorija za biokibernetiko na področju elektroporacije in ostalih procesov v celicah.«

»Pajki so klasičen primer tega, saj se zaradi kratke življenjske dobe in mobilnosti odzivajo na spremembe vremena.«

»Vse, kar vidim, me fascinira in žalosti. Naše raziskave o divjih živalih kažejo, da podnebne spremembe niso nekaj, kar se bo zgodilo v daljni prihodnosti.«

»Čričke na travnikih Batha lahko slišite le v zadnjih dvajsetih letih. Njihovi glasovi so jasen pokazatelj podnebnih sprememb.«

»Zdijo se mi izjemno zanimive in čudovite majhne živali, s čudovitimi vedenjskimi vzorci. So neverjetno uporabne in nam omogočajo, da delamo znanost na zelo preproste načine.«

»Vinska mušica je majhna žuželka, sorodnica muh, sodi med dvokrilce, ima samo prvi par kril, drugi je zakrnel.«

»Ja, čeprav smo si evolucijsko zelo daleč, si delimo več kot petdeset odstotkov kodirajočega genoma.«

»Revolucija na področju celične genomske tehnologije je brez primere.«

»Vinska mušica je že trideset let osrednji objekt v nevrobiologiji, ker imamo na voljo zelo močna orodja, da analiziramo delovanje osrednjega in perifernega živčevja.«

»Tako se imenujejo v čast Paula Langerhansa, ki jih je leta 1869 prvi opisal v svojem doktoratu.«

»Miši že v nekaj tednih razvijejo debelost, postanejo slabše občutljive, slabše odzivne na inzulin in pridobijo moteno odzivnost, moteno regulacijo koncentracije glukoze v krvi.«

»Dokler raven glukoze v krvi ne preseže kritičnih meja, ni niti opozorilnih znakov.«