Ključna beseda: pokojninski sistem

»Materam s štirimi otroki ni treba plačevati dohodnine, in to velja za vse življenje, izvzeti pa nameravamo tudi matere s tremi otroki.«

»Mi jim financiramo varstvo in izobraževanje, potem pa gredo v Nemčijo ali Avstrijo … najprej moramo zagotoviti gospodarski razcvet, da ustavimo izseljevanje.«

»Naše prispevne stopnje so že zdaj ene najvišjih v Evropski uniji.«

»Spet novo breme za gospodarstvo. Z 9 odstotkov obremenitve stroškov plač preiti na 15 odstokov, dolgoročno gledano, nikakor ni vzdržno. Delodajalci bomo morali povedati, da na tak način pokojninske reforme ne bo mogoče oblikovati.«

»Živimo dlje, v povprečju dlje časa prejemamo pokojnino, dlje časa participiramo v zdravstvenih storitvah. Mislim, da se bomo morali strinjati, da bo treba delati tudi kakšno leto dlje.«

»Trenutno stanje je precej jasno, prihodnost je delno do pretežno oblačna, bi pa bila lahko precej sončna, če bi se lotili sprememb in jih implementirali z manjšimi napori.«

»Prvi cilj je dvig plač, predvsem najnižjih. Drugi cilj je dvig kupne moči gospodinjstev, tretji pa krepitev fiskalne avtonomije občin in mest.«

»Igra igro – mi vam bomo povišali plače, a zlobni župani vam jih bodo odvzeli.«

»Udar na pokojninski sistem.«

»Če pogledamo razvoj čez čas, lahko ugotovimo, da smo prišli do stopnje, ko se obseg dodatno vključenih v pokojninsko zavarovanje ne povečuje več in tudi obseg sredstev stopica na mestu. Torej smo prišli do točke zrelosti produkta, ki ga ne moremo več širiti.«

»Po nekaterih ocenah bomo imeli do leta 2050 polovico prebivalstva starejšega od 65 let. To pomeni, da v prvem pokojninskem stebru ne bo dovolj privarčevanega in da bo vsak posameznik moral vsaj del sredstev za lastno starost privarčevati sam.«

»Menim, da je zadnji čas, da se to spremeni. A to je vprašanje politične volje. Zdi se mi, da aktualna politika ni pripravljena iti v ta razmislek, in bojim se, da bomo čez 10 let delali težke reze, ki bodo za vse boleči. Socialne razlike med starejšimi pa se bodo še povečale.«

»Za mano ni nobene stranke. Za mano so ljudje, ki so začutili, da se je končno nekdo zanje potegnil, povzdignil glas.«

»Seveda se je zdaj pokazalo, da ni nikogar, ki bi sploh glas dvignil za upokojence in je to zdaj postal tak ribnik, ki ga poskušajo razni politikanti, z nekimi ambicijami, da bi dobili te glasove in to podporo, organizirati. Eni na ulici, eni kako drugače.«

»Minimalna plača se je dvignila za 13 odstotkov, plače v javnem sektorju za 9,2 odstotka, pokojnine pa za 4,9. Jaz si tega ne znam razložiti kot enaka merila, mogoče bi kdo drug to znal povedati.«

»Vsak Slovenec in Slovenka, vsaka državljanka in državljan Republike Slovenije, ki ima 40 let delovne dobe, 35 let delovne dobe, bi moral imeti najmanj 1000 evrov pokojnine.«

»Vsi dobro veste, da smo v stranki SAB veliki borci za upokojence in tako bo ostalo tudi naprej.«

»Pokojnine se delijo po različnih zaslugah, merilih. Ko imamo recimo na oblasti bolj levo opcijo, delijo izjemne pokojnine kulturnikom, desna opcija je bolj naklonjena kmetom.«

»Če bodo povzročili uravnilovko, se bosta pač mlada in srednja generacija izogibali plačilu prispevkov, ker bodo enostavno ugotovili, da višina pokojnine sploh ni več povezana z višino vplačanih prispevkov in delovno dobo, ampak od nečesa drugega.«

»Ta vlada se je tega lotila, ima tudi politični mandat, da to lahko naredi. To je absolutno zelo pozitivno.«

»Kot drugo pa potrebujemo postopno evolucijo sistema, prvi in drugi steber skupaj lahko dasta 70–80-odstotno nadomestilo in potem še zasebni prihranki v obliki tretjega stebra, s katerim pridemo do 100 odstotkov.«

»V tem trenutku je edini pravilen odgovor, da ne vemo.«

»Ne, nikakor ne nujno.«

»Ko smo se lotili tega, smo v šali rekli, polovica države bo jezna na nas, ali tisti, ki vplačujejo ali tisti, ki prejemajo.«

»To ne pomeni spremembo sistema, temveč drugačen izračun pokojnine, brez valorizacijskega količnika, tako bi ljudje lažje razumeli, kako se izračuna pokojnina.«

»Že nekaj let živimo konec tega, kar bi lahko imenovali izobilje. Konec neomejenih količin denarja, izdelkov, tehnologij, ki so nam ves čas na razpolago.«

»To, o čemer govorim – konec izobilja, brezskrbnosti, konec prepričanja, da so nekatere stvari samoumevne – je točka preloma, ki lahko pri ljudeh sproži veliko strahu.«

»Postavili se bomo proti tem žrtvam.«

»Menimo, da je treba na tem področju povezati vse deležnike na trgu in finančno opismenjevanje vključiti v nacionalno strategijo, ki naj se začne že pri finančnem opismenjevanju v osnovnih šolah.«

»V petih državah – Nizozemska, Danska, Velika Britanija, ZDA in Avstralija – sredstva v drugem in tretjem stebru presegajo njihov bruto domači proizvod, v Sloveniji pa ne dosegamo niti sedmih odstotkov.«