Ključna beseda podnebne spremembe avtorja Greta Thunberg

»To je šele začetek podnebnih sodnih postopkov.«

»Kako si drznete, da s svojimi praznimi obljubami kradete moje sanje in moje otroštvo.«

»Res je, da sem bila tistega dne na tistem kraju, in res je, da sem dobila ukaz, ki ga nisem poslušala, vendar želim zanikati kaznivo dejanje.«

»Po mojem mnenju smo v izrednih razmerah, zato je bilo moje dejanje zakonito.«

»Voditelji ne počnejo ničesar. Zdi se, da je njihov glavni cilj bolj, da ostanejo stvari takšne, kot so.«

»Podnebno konferenco COP26 je označila kot 'PR-vajo' in neuspeh. Dvotedensko praznovanje poslov kot običajno in bla bla blaja.«

»Ni skrivnost, da je COP26 neuspešen. To ni več podnebna konferenca. To je zdaj svetovni festival lažnega zelenega oglaševanja.«

»Ne potrebujemo nobene nove prazne obljube. To pa je vse, kar dobivamo.«

»Tega smo siti in dosegli bomo spremembe, naj jim bo to všeč ali ne.«

»Da bo jasno, dokler nihče ne bo poškodovan (...) potem mislim, da je včasih treba nekatere ljudi razjeziti.«

»Hočemo podnebno pravičnost - in hočemo jo takoj!«

»Besede, ki zvenijo odlično, a za zdaj še niso vodile k dejanjem. Naši upi in sanje utonejo v njihovih praznih obljubah.«

»Ne moremo več dovoliti, da ljudje na oblasti odločajo, kaj je politično mogoče. Ne moremo več dovoliti, da ljudje na oblasti odločajo, kaj je upanje. Upanje ni pasivno. Upanje ni bla, bla, bla. Upanje je v resnici. Upanje je v ukrepanju. In upanje vedno pride od ljudi.«

»Prava novica je ta, da bo Danska še naslednja tri desetletja izkoriščala fosilna goriva. Za naše otroke to ni dobra novica, kot bi marsikdo mislil. Smo v podnebnih izrednih razmerah, ukrepati je treba zdaj.«

»Naši glasovi odmevajo vse bolj, žal pa se to ne odraža v političnih dejanjih.«

»Ne želimo nadaljevati. Radi bi akcijo od ljudi na oblasti.«

»Ljudje trpijo in umirajo zaradi podnebnih in ekoloških izrednih razmer. Ne moremo več čakati.«

»Seveda ni nobene zmage, ker vse, kar želimo videti, so dejanja.«

»Smo na začetku masovnega izumrtja in vse, o čemer lahko govorite, je denar in pravljice o večni gospodarski rasti.«

»Kako si drznete, da s svojimi praznimi obljubami kradete moje sanje in moje otroštvo.«

»Če se boste odločili, da nas boste razočarali, vam ne bomo nikoli oprostili.«

»To je narobe. Ne bi smela biti tu. Morala bi biti v šoli na drugi strani oceana, pa vendar ste prišli vsi k nam mladim po upanje. Kako si drznete?«

»Neverjetno, kar smo dosegli skupaj, to je zgodovinski dan«

»Žal mi je, a ne trudite se dovolj«

»Povedati želim le to, da sem izjemno hvaležna za vsakega izmed vas, ponosna sem na vas, ki ste prišli sem ... Nikoli ne obupajte, nadaljevali bomo boj in vidimo se naslednji teden, 20. septembra.«

»Nehala sem govoriti in jesti. V dveh mesecih sem izgubila 10 kilogramov.«