»Če poslušate predsednika uprave zdravstvene zavarovalnice, zelo jasno pove, da vrste, ki jih prikazuje NIJZ, to so tiste, o katerih govorite, nimajo prav kaj dosti zveze z dejanskim čakanjem, da je, ko pridete k zdravniku in vam dajo mesto v vrsti, to mesto zelo daleč stran, potem vas pa pokličejo in pridete na vrsto bistveno prej. V pomembnem številu – mislim, da je omenjal več kot polovico primerov – so vrste tudi pol krajše od tega, kar vam povedo.«
»Treba je ločiti med dvema tipoma podatkov. Čakalni seznami oziroma podatki o čakajočih so zelo natančni, ker temeljijo na informacijah, ki jih poberemo iz sistema eZdravje. Pri podatkih o povprečni čakalni dobi pri posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti pa smo odvisni od podatkov, ki nam jih posredujejo izvajalci zdravstvene dejavnosti. Tukaj tudi mi ugotavljamo, da so podatki napačni ali slabi. Moram pa reči, da se to z leti izboljšuje.«
»Da, rekel bi, da je to čisto možno. Kajti, kot rečeno, nekateri zavodi z izvajalci zdravstvene dejavnosti nimajo urejene informacijske podpore in potem te podatke spremljajo na roke. Hitro se lahko zgodi, da je kdo dvakrat vnesen, tako da je to prav gotovo možno.«
»Z novo ureditvijo se ohranja transparentnost lastniških struktur, hkrati pa zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic posameznikov. Dostop do podatkov iz registra je tako še naprej zagotovljen vsem, ki podatke resnično potrebujejo za zakonite in strokovne namene.«
»Porast števila novih primerov nas jasno opozarja, da mora onkologija tudi v prihodnje ostati ena od prednostnih nalog celotne družbe.«
»Občine zaradi pomanjkljive zakonodaje ne morejo dostopati do podatkov o tem, kdo oddaja stanovanje v turistične namene, kar bi lahko tudi same prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obdavčile.«
»Stanovanjska kriza v Sloveniji je velika. K višanju cen stanovanj in najemnin prispeva tudi kratkoročno oddajanje prek AirBnB-ja, ki ga je delno omejil v četrtek sprejeti zakon, ki pa se bo začel uporabljati šele leta 2027.«
»Ko se stanovanjska nepremičnina namesto za bivanje uporablja za kratkoročno oddajanje, lahko občine s tem nadomestilom obdavčijo stanovanja tudi do desetkrat višje kot pri dolgoročnem oddajanju.«
»Občine lahko neplačevanje ustrezne višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča preverijo le tako, da same na platformah za oddajo pregledajo objave in nato ročno preverjajo v registru, ali so ta stanovanja prijavljena za kratkoročno oddajanje.«
»Pomanjkanje teh podatkov pomeni, da denimo ljubljanska občina prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more dodatno obdavčiti kratkoročnih najemov, niti preveriti, ali se lastniki teh nepremičnin ustrezni obdavčitvi izogibajo.«
»Zato je bil z omenjeno spremembo direktive iz 2015 dostop do nekaterih podatkov iz registra dejanskih lastnikov omejen na tiste osebe, ki izkažejo upravičen interes.«