Ključna beseda: otroci

»Kar lahko privede do različnih mehanizmov obnašanja.«

»Vplivneži so ljudje, ki imajo nekaj za pokazati, občudujemo jih zaradi njihove strokovnosti, sposobnosti, ker so karizmatični.«

»Lahko se pojavljajo na slikah, gre torej tudi za sharenting – starševstvo, ki hkrati deli vsebine na spletu.«

»Če smo odrasli zase sposobni odločiti, kaj želimo deliti, in se zavedamo dolgoročnejših posledic ter tega, da imajo dostop do vsebin tudi ljudje, za katere tega ne bi želeli, je to pri otrocih težje.«

»Odrasli smo tukaj, da otroke naučimo kritičnega mišljenja, medijske pismenosti, metasposobnosti regulacije učenja, da jih socializiramo za življenje v sodobnem svetu, ki postaja bolj zapleteno.«

»Njegova smrt je bila hrupna, pogosto je skozi okno v Kapiteljski ulici vpil od strahu, da ponoči ni zatisnilo oči kapiteljsko predmestje do zadnje hiše.«

»Globini morja misli so globoke.«

»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«

»To so lahko učenci, ki so pri učiteljih zelo priljubljeni, na zunaj ne kažejo znakov nasilništva. Ti vodje imajo pomočnike, po navadi kake tri dobre prijatelje, ki jim stojijo ob strani, se dobro počutijo v njihovi družbi.«

»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«

»Strah, kaj se mi bo zgodilo jutri, in osramočenost, da si ne morem pomagati sam.«

»Veliko staršev ima superiorno mnenje. On je čudovit nogometaš, pa v šoli je tak, hvalijo svojega otroka in ga poveličujejo.«

»Bolj kot to, da odhitimo na naslov nasilneža, bi bilo po mnenju gostje primerno, da se pogovorimo s svojim otrokom, obvestimo šolo, skličemo skupni sestanek in da znamo videti še drugo plat.«

»Zakonodaja je takšna, kot je, in verjamem, da imajo zvezane roke. A pri delu se pokaže, da so do 1. ali 2. opomina nasilneža v šoli še obravnavali, do 3. opomina, ki pomeni izključitev, pa se dogodki kar vrstijo in se ne zgodi nič.«

»Tragično pri tem nasilju je, da žrtev pogosto ne ve, kdo je nasilnež, kakšne so razsežnosti njegovega ravnanja, žrtvi pa povzroči veliko bolečin.«

»Po petih tednih me je poklical kirurg in mi povedal, da je znamenje maligno. Šok je bil, da moram iti na Onkološki inštitut. Nisem vedela, ali je to to.«

»Kar 63 odstotkov dijakov je označilo, da jim je najbolj všeč po sončenju zagorela polt. To nas je zaskrbelo, ker vemo, da bodo mladostniki naredili vse, da bodo dosegli, kar jim je všeč.«

»V eksploziji je izgubil dva prsta na nogi. Ima poškodovana ramena in okvarjeno ledvico.«

»Moji starši so dobro. Prejeli pa smo novice, da so preostali družinski člani, sosedje in prijatelji umrli.«

»Otroci imajo od tri do 17 let. K nam so prišli v zelo slabem stanju. Potrebujejo oblačila in prostovoljce, ki govorijo njihov jezik.«

»Prvi na svetu smo z zasebnim denarjem iz Velike Britanije in slovenskim zasebnim letalom k nam pripeljali palestinske otroke.«

»Nedvomno izgube mladih življenj pomenijo najbolj tragično in nepopravljivo posledico druge svetovne vojne.«

»Našo ekipo je od začetka projekta spremljala misel, da je naša generacija zadnja, ki je grozote okupacije doživela sama.«

»Tudi sama sem partizansko in judovsko dete in včasih me je prav sram, kako smo porinili v ozadje vse te spomine.«

»Uničenje otroške sobe, nenadne izgube tistih, ki so te varovali in si bil nanje navezan, gotovosti, ki si jih imel, življenje s strahom, brez vsakdanjih samoumevnosti, ki jih vzpostavlja mir.«

»Te zgodbe so pomembne, ne samo zaradi tega, ker se hočemo zavarovati pred naraščajočim fašizmom, nacizmom in vsem, kar se dogaja, ampak tudi zato, ker želimo ustvarjati, ohranjati dobro.«

»Moj najtežji spomin iz časa vojne je, da smo morali govoriti nemško.«

»Naša hiša je bila v bližini železniške postaje, zato so bombe pogosto padale blizu.«

»Nasilje se je stopnjevalo. Nemci so zapirali in mučili vedno več ljudi.«

»S tem prispevamo k odličnim rezultatom kazalnikov kakovosti našega dela, med katerimi je tudi nizka umrljivost otrok do 14. leta starosti. Ta je merljivo med najnižjimi v Evropi.«