»Nič usodnega se v Peterletovi vladi ni moglo zgoditi, če nista prikimala Janša in Bavčar, ki sta bila pravzaprav nerazdružljiva.«
»Z Janšo sva delala ključne korake za Slovenijo – on sin dolenjskega domobranca, jaz sin primorskega partizana – in to nikoli, kar se poznava, ni bilo odločilno pri najinem sodelovanju.«
»V mladinski organizaciji? Da, v mladinski. Mislim, da je prav na kongresu leta '82 prišel v ta gremij v Ljubljano.«
»Janez je zelo veliko vedel o teh stvareh in takrat smo veliko razpravljali o teh vprašanjih, na koncu pa je sledil tudi prvi resni spopad s partijo zaradi njegovega gradiva. Stali smo mu ob strani.«
»Nocoj so dovoljene sanje, jutri bo nov dan.«
»Fantje na vasi so stopili skupaj pod lipo in se dogovorili.«
»Politika mora povedati: to in to predlagamo in pri tem vas vabimo, da nas podprete, tako kot smo takrat naredili ob plebiscitu.«
»Na koncu poti smo in dobro smo jo odnesli, mislim, da sem kar eno pomembno vlogo takrat odigral?«
»Poučili so me, da vi nimate pravice vedeti, kakšna bo vlada.«
»V nekem trenutku je bilo očitno poveljniku te enote dovolj, izvlekel je škorpijona in ustrelil mimo moje glave oziroma mimo mene.«
»O dnevu prej vemo nekoliko manj, ker je bila ta informacija, da so šli tanki na Primorskem že ven, da so krenili proti meji, blokirana.«
»To smo pričakovali in vedeli smo, da vojna prihaja, da bodo padali prvi streli.«
»Potruditi se je treba, da znova zmaguje, kar nam je skupno.«
»Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan.«
»To sta ta dva muzejska predmeta, ki sta bila tam ob dvigu zastave, mene ni bilo zraven, saj sem ležal na položaju nekje v posavskih gozdovih.«
»Ljudje so v tem času prepoznali muzej kot ustanovo, kamor lahko gradivo prinesejo, ga tu shranijo, s tem pa dobijo možnost, da bo gradivo nekoč objavljeno oz. razstavljeno.«
»Imeli so še debele svinčene ploščice in bili res naporno težki za nošnjo.«
»Bili smo na rezervnem vojaškem poveljniškem mestu v Zgornji Pohanci, bil sem poveljnik voda 25. območnega štaba, moj brat pa namestnik. Iz Brežic je prinesel zastavo, ki smo jo obesili v jedilnici počitniškega doma, kjer smo bili nastanjeni, to si bom zapomnil za vse življenje, ker sem takrat prvič v rokah imel novo slovensko zastavo in tudi to zastavo imamo danes shranjeno v muzeju.«
»Žal je nimamo, izziv muzealstva je, da v pravem trenutku ugotoviš, kateri predmeti bodo čez 30, 50, 100 let povedali zanimivo zgodbo in muzeološko predstavili pomemben zgodovinski dogodek ali proces.«
»Strah se vedno pojavi. Pred bojem vlada tista negotovost, ko ne veš, kaj bo, sploh zame, ker sem ziheraš, je bilo še težje. Ampak, ko enkrat dobiš ukaz, potem točno veš, kaj je treba narediti, in delaš kot stroj, časa za razmišljanje ni, ker te to lahko stane tudi življenja.«
»Vsi padli morajo ostati v naših srcih in tudi v zavedanju, da smo skoraj 30 let življenja v miru dolžni tistim, ki so za obrambo miru plačali najvišjo ceno.«
»Naj nam ne bo nerodno negovati ljubezni do domovine.«
»Imamo ne samo čudovito deželo, imamo državo.«
»Danes praznujemo rojstvo slovenske države. Ponosno slavimo najpomembnejši in najbolj prelomen trenutek v naši zgodovini.«
»Prosim vas, da tankočutno prisluhnemo sporočilu tega osrednjega praznika, zlasti sporočila za sedanje razmere.«
»To sporočilo nas spominja in opozarja, da smo do samostojne slovenske države prišli v času slovenske politične pomladi, na valu velikih demokratičnih sprememb.«
»Kot bi grablje vlekle vsaksebi in ne bi puščale veliko prostora za drugačen premislek ali zadržek.«
»Moč naroda, ki je enoten, je moč, ki je neustavljiva.«
»Verjamem, da skupaj zmoremo z odgovornim ravnanjem premagati tudi vse naslednje izbruhe okužb.«
»Vlada, ki jo danes vodi Janez Janša, mora zelo dobro oceniti, kaj je osrednje politično poslanstvo vlade in države, vizija, naloga in načrt – verjetno soočanje s posledicami epidemije in spremembami, ki jih bodo te okoliščine prinesle.«