»Mišljeno je ravno zaradi tega, da smo s fanti – in dekleti, tistimi, ki so šle v program – prej uredili vsa zdravljenja, ki bi v prvem delu zahtevala izredno veliko voženj k specialistu itd. Pozneje pa ni noben problem nekoga peljati.«
»Jaz nisem nikoli nobenega, niti noben od koordinatorjev. Zakaj sem izpostavil sebe? Ker sem bil sam prvi odgovorni v centru in sem bil jaz tisti – in preostali fantje, ki so bili pripravljeni – da so se stvari, ki so bile na krožnikih od ljudi, ki niso hoteli jesti določene hrane, tudi potem pojedle.«
»Tudi to so prebivalci našega mesta, tudi to so prebivalci naše države in samo neke omejitve postavljati, nekako se jih skušati znebiti, ne bo šlo. Mi lahko nek napredek naredimo samo skupaj z njimi, tudi da jih vključujemo v programe, tudi načrtovanje programov, in da jim omogočimo tudi ne samo prostore, kjer drogo lahko vzamejo varno, ampak kamor se lahko tudi umaknejo.«
»Tam bodo trije ločeni prostori: sprejemni, kjer bosta zaposleni medicinska sestra in socialna delavka, in potem po začetnem protokolu bo šel uporabnik sam bodisi v prostor za injiciranje droge bodisi v prostor za nazalno uporabo ali kajenje.«
