»Nocoj smo dolžni dati zaobljubo, zaobljubo kljubovanja, ponosa, nestrinjanja. Zaobljubo, da bomo ostali skupaj, dokler tega dela ne bomo opravili. In opravili ga bomo šele, ko bo režim Aleksandra Vučića zgodovina.«
»Mislim, da je odločitev Gorana Vesića dejanje resnega človeka, ki se zaveda, da ko opravljaš najpomembnejše državne funkcije, nosiš tudi breme odgovornosti. Ne dvomim, da subjektivno ni kriv za nič, kar se je zgodilo 1. novembra v Novem Sadu.«
»Lastniki Biobanke so se šli, temu bom rekel srbska posla, z nekimi klinikami v Beogradu. Kje je poniknil denar? Ne vemo. To je klasičen primer napol kriminalne zgodbe, kjer so vsi tiho. Ne vem, ali čakajo ali drug na drugega prenašajo odgovornost. Starši se dejansko počutimo popolnoma zapuščeni s strani države, s strani JAZMP-ja.«
»Ponuja se marsikaj. Verjetno bo v prihodnosti marsikaj mogoče. Ampak trenutno je to pač neka dota, neka bianko menica, nekaj na zalogo, kar morda nekoč bo prišlo kaj v poštev. [...] Jaz vedno rečem, kredita za to – prosim – ne jemljite.«