Ključna beseda: obrambni izdatki

»To bo odvisno od zavez, ki jih bo Slovenija sprejela z evropskimi partnerji.«

»Tega je premier Robert Golob napovedal za april.«

»Na ravni Nata vsaka država glasuje samostojno.«

»Gre predvsem za izdatke, ki so dejansko namenjeni za razvoj obrambnega sistema, torej za oborožitvene sisteme, opremo, usposabljanje vojske, vojaško infrastrukturo, kot so strelišča, vadbišča, vojašnice.«

»Najprej bi potrebovali jasno strategijo, nato pa bi morali zaveznikom v Natu in Evropski uniji povedati, da nameravamo zgraditi dodatne bolnišnične zmogljivosti, ki bodo tudi civilno usmerjene, a bodo imele hkrati sekundarno vojaško namembnost, kot je oskrba ranjencev, poškodovancev ipd.«

»Lahko bi kupili marsikatero medicinsko opremo, ki bi bila dvonamenska in bi jo lahko uporabljali tako za civilne namene kot za obrambne dejavnosti.«

»Slovenija ima znotraj Nata opredeljeno zavezo dveh odstotkov BDP-ja. Zdaj pa se je to preneslo na raven Evropske unije.«

»Cilj teh ukrepov je, da se vzpostavi ravnovesje z Rusko federacijo.«

»Temu v teoriji rečemo varnostna dilema.«

»Popolna.«

»Slovenska vojska v tem pogledu na noben način ni podrejena, temveč je eden izmed gradnikov sistema kolektivne obrambe.«

»Šele do leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka BDP-ja, češ da je to nesprejemljivo.«

»Država scenarij zvišanja obrambnih izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu.«

»Tako se za čim večje poenotenje tudi nacionalno fiskalno pravilo določi z omejitvijo rasti izdatkov, ki zagotavlja, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP-ja, hkrati pa se obdrži srednjeročnost dolga.«

»Če je obrestna mera nižja od rasti BDP-ja, potem se vi lahko zadolžujete in se delež dolga v bruto domačem proizvodu ne bo podaljševal. Skratka, lahko imate 20 let primanjkljaj, pa še vedno spoštujete evropska pravila, ne spoštujete pa slovenske ustave, ker proračun ni uravnotežen brez zadolževanja.«

»S takšnim popravkom je delovanje fiskalnega sveta tisti dan, ko začne zakon veljati, onemogočeno. Če sprejmemo kak odlog za prilagoditev, moral bi biti dolg, pa to ni racionalno. V primerjavi s polovico plače, kot v povprečju zdaj plačujemo za te storitve, bi morali plačevati tri do štiri plače.«

»Glede rasti izdatkov za obrambo oz. varnost v širšem pogledu v Svetu EU-ja ni dileme, še vedno pa potekajo usklajevanja glede načina krepitve teh izdatkov.«

»Države EU-ja se strinjajo, da bi šlo za nacionalne odstopne klavzule, ki bi jih kolektivno vložile vse države, ki potrebujejo fiskalni prostor za povečanje obrambnih izdatkov.«

»Slovenija za obrambo namenja dovolj.«

»Da bi bilo sredstva treba zvišati prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP.«

»Finančna situacija je dobra, po zdravju javnih financ smo zagotovo nekje v vrhu Evrope, tako da iz tega vidika težav ne vidim. Pomembnejše je, kako učinkovito porabiti ta sredstva.«

»Primarno bomo vlagali v slovensko industrijo in, na drugi strani, bomo vlagali v dejavnosti, stvari, ki nimajo izključno vojaških ciljev. To je na primer področje umetne inteligence, IT-ja, tu so 'popularni' brezpilotni letalniki, ki še zdaleč nimajo samo vojaškega namena.«

»Regije, ki so najmanj razvite, so najbolj izpostavljene nesrečam in bodo ostale brez virov. Te so tudi najbolj evroskeptične in generirajo skrajno desne stranke v EU-ju.«

»Verjamem, da je tudi na koheziji prostor, da najdemo še druge namene, a ni cilj, da sredstva porabimo.«

»Zvišanje obrambnih izdatkov je politična realnost.«

»Slovenija ni in ne more biti otok sam zase in da kot članica Nata morala spoštovati sprejete dogovore.«

»Ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki.«

»Še zmeraj smo zadržani pri razvoju tehnologij za bojevanje.«

»Vsekakor si želimo, da bi izpolnili dane obljube zvezi Nato, ampak tudi sami vidimo, da znotraj Nata ni enotnosti.«

»Zvišanje obrambnih izdatkov je politična realnost.«