»Vi ste priča, vi ste živ spomenik človečnosti, ki nas nagovarja s toplino, ljubeznijo, s povabilom, da smo strpni, da negujemo visoko kulturo dialoga, da se poslušamo, da smo spoštljivi, da upoštevamo sleherno človeško dostojanstvo.«
»A te vere ne moremo nikoli popolnoma vzeti ne sebi ne našim potomcem. Ker kakšen svet pa jim bomo zapustili, če jim bomo zapustili svet brez upanja, da se da vojnam in takemu trpljenju izogniti?«
»Naša moralna dolžnost je, da nikoli ne pozabimo vojnih grozot in s tem prispevamo, da po mirni poti rešimo vse probleme človeštva. Hkrati pa se zavedamo, da trajni mir ni samoumeven in neminljiv, temveč si moramo zanj vsi skupaj nenehno prizadevati.«
»Ni dovolj poučevati sveta z velikimi jeziki; bistveno je poslušati glasove tudi najmanjših jezikov. To je vloga za esperanto kot povezavo med vsemi jeziki sveta.«
»Le dialog med vsemi narodi sveta z večjezičnostjo in esperantom bi lahko omogočil izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja, prenovo multilateralizma in rušenje zidov med narodi.«
»Ne spomnim se, da bi na tej naši spominski slovesnosti ali na kateri drugi s podobnim sporočilom videl predstavnike tistega dela politične in ideološke desnice, ki se trudi za nazaj prevrednotiti preteklost.«
»Naj izberejo mir, naj nehajo kazati mišice, medtem ko ljudstvo trpi, prosim, prosim. Ne navadimo se na vojno! Vsi se zavzemimo, da na glas prosimo za mir z balkonov in na ulicah, mir.«
»V tem trenutku še ne vemo, kakšen bo nadaljnji potek te vojne. Vemo pa, da v njej ne gre le za obrambo suverenosti in celovitosti Ukrajine, ampak za mnogo več. Za obrambo miru v celotni Evropi, za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za vladavino prava v najširšem pomenu te besede.«