Ključna beseda: kmetijstvo

»Smo na točki, ko lahko poceni uvoz uniči slovensko rejo.«

»Tudi zaradi tega je pomembno, da se v zvezi z uvodnimi poglavji bodočega strateškega načrta skupne kmetijske politike doseže čim večji konsenz s strokovno in zainteresirano javnostjo.«

»Hrane je dovolj, ni potrebno panično nakupovanje in kopičenje zalog.«

»Koronska kriza je kmetijstvo kot panogo zelo prizadela, čeprav ta deluje normalno, saj želimo imeti polne police in zagotavljati prehransko varnost.«

»Pridelki in živali ostajajo na kmetijskih gospodarstvih. Zato prosimo vse deležnike, da solidarno prispevajo k temu, da se hrana slovenskega izvora odkupuje in prodaja, potrošnike pa, da izberejo hrano lokalnega izvora.«

»Gre za sektorsko nadomestilo - za tiste sektorje, kjer bo padec dohodka presegel 30 odstotkov.«

»Gre za sektorsko nadomestilo ‒ za tiste sektorje, kjer bo padec dohodka presegel 30 odstotkov. Podobno je bilo v PKP1, kjer smo v tem letu iz tega naslova vložili pomoč za vinogradniški sektor, dopolnilne dejavnosti, za govedorejo in za drobnice.«

»Mogoča bo pritožba, če pa pritožbe ne bo, odločba postane dokončna.«

»Seveda pod pogojem, da tisti zakupnik, ki bo ta zemljišča vzel za naslednje 10-letno obdobje, to zemljišče v roku enega leta tudi reaktivira, torej da odpravi zaraščanje.«

»Tudi lovske družine imajo manjše prihodke od lova in bi lahko te koncesijske dajatve zanje pomenile resen problem.«

»Ob tem prazniku, ki je zelo pomemben v vinskem sektorju, želim izpostaviti prošnjo, da se kljub običajnemu veseljačenju in druženju v tem obdobju v tem tednu vendarle zadržimo tega združevanja, spoštujemo priporočila NIJZ-a in gibanje omejimo. Predlagam, da to gibanje in veseljačenje omejimo na krog družine.«

»V vinskih kleteh izvajajo aktivnosti, ki se prenašajo prek spleta. Tudi z glasbo, živimi ansambli.«

»Nadaljevali bomo tudi ukrepe zelene trgatve in tudi ostale promocijske aktivnosti na vinskem področju.«

»Želim si, da jih ne bom razočaral in prepričan sem, da jih ne bom.«

»Dolgoročno je lahko vsak program dober, vendar je težava v tem, da lahko kratkoročno propademo.«

»Druga stvar, ki je zelo pomembna, je sodelovanje.«

»Mislim, da imamo dobre strokovne službe, vendar se včasih šepa na področju prenosa znanja direktno do kmeta. Tu bomo morali delati veliko.«

»Ko gledam televizijo, je največ oglasov za hrano, ki prikazujejo, kot da imamo v slovenskih trgovinah izključno domače, slovensko, ekološko hrano, po možnosti pridelano z motiko in volovsko opremo. Ni pa prave sledljivosti, ki bi to dokazovala. Ti oglasi so zavajajoči in ne kažejo dejanskega stanja. To težavo bomo poskušali razrešiti.«

»Mar ni bolje, da v danih razmerah izkoristimo vse možne zmogljivosti in skrajšamo čakalne vrste tudi s pomočjo zdravstvenih delavcev, ki niso del javne zdravstvene mreže.«

»Tudi danes spreminjate sistemsko zakonodajo v skladu s svojimi lastnimi interesi, tudi danes povzročate trajno škodo državljankam in državljanom.«

»Za državljane se ne bo spremenilo nič, se bo pa ogromno javnega denarja preneslo v žepe lastnikov.«

»Takšna rešitev skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu predstavlja jasne namere vlade za tako želeno privatizacijo zdravstvene dejavnosti.«

»Javni denar za skrajšanje čakalnih dob naj se najprej nameni za zapolnitev zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov.«

»Če imajo javni zdravstveni zavodi proste zmogljivosti, naj delajo, za to ne potrebujemo nobenega razpisa.«

»Zaupane naloge bom opravljal z vso odgovornostjo. Upam, da bom uspel vsaj deloma upravičiti pričakovanja vas in deležnikov v verigi preskrbe s hrano.«

»Želim si, da bi naši kmetje ohranjali ljubezen do slovenske zemlje in kmetovanja ter skupaj z zadrugami, živilskopredelovalnimi podjetji in trgovci skrbeli za našo prehransko varnost.«

»Doslej smo ohranili skoraj 300.000 delovnih mest in omogočili gospodarstvu, da je imelo zaposlene na voljo takoj po preklicu epidemije in je lahko takoj zagnalo svoje dejavnosti, kjer je bilo to mogoče.«

»Odkupne cene se zelo hitro nižajo povsod: pri govejem in svinjskem mesu, pa tudi pri zelenjavi, pšenici in krompirju.«

»Po izračunih sindikata kmetov je pri hrani marža 40 %, ponekod pa celo več. In to je bistveno preveč.«

»Gre za pomembno vprašanje, kaj je cena proizvodnje določenega pridelka v domači pridelavi in kaj je še sprejemljiva nabavna cena za trgovca v odnosu do prodajne cene, ki jo lahko ponudi potrošniku.«