Ključna beseda: junakinje

9. julij 2024

»Tudi če so ji pravljice všeč, se z njimi vedno ne strinja.«

Avtorica je bila ob pisanju postavljena pred več dilem. Odločila se je za nabor čudežnih pravljic, ki izvirajo iz 19. stoletja in upovedujejo tedanji svet, ki je bil izrazito patriarhalen. Temu se ni mogla izogniti. Lahko bi jih priredila za sodobnejši svet, kar je uspelo že mnogim avtorjem, a se je sama vseeno raje določila, da v vsebinski del pravljic ne posega. Pri tem je zavzela držo, da 'so ji pravljice všeč, se pa z njimi ne strinja vedno.' Pravljice niso model za identifikacijo, sploh ne za ženske, meni.
9. julij 2024

»Knjigo pisala z mislijo na mlade bralce.«

A kljub temu je knjigo pisala z mislijo na mlade bralce, pravi urednica mladinskega leposlovja Alenka Veler.
9. julij 2024

»V pravljicah so živali sopotnice, sestre in bratje človeškim likom in ne nekaj ločenega.«

Podobe, ki prepletajo svetove Ana Zavadlav pravi, da je v krčenju podob prišla do točke, ko ženski liki spominjajo na lončeno posodo. Stremela je k temu, bi se motivi prelivali med seboj, kot se tudi pravljični junaki prepletajo z živalmi in naravo. V pravljicah so živali sopotnice, sestre in bratje človeškim likom in ne nekaj ločenega, pa ta spoj opiše Špela Frlic.
9. julij 2024

»Tudi če so ji pravljice všeč, se z njimi vedno ne strinja.«

Avtorica je bila ob pisanju postavljena pred več dilem. Odločila se je za nabor čudežnih pravljic, ki izvirajo iz 19. stoletja in upovedujejo tedanji svet, ki je bil izrazito patriarhalen. Temu se ni mogla izogniti. Lahko bi jih priredila za sodobnejši svet, kar je uspelo že mnogim avtorjem, a se je sama vseeno raje določila, da v vsebinski del pravljic ne posega. Pri tem je zavzela držo, da 'so ji pravljice všeč, se pa z njimi ne strinja vedno.' Pravljice niso model za identifikacijo, sploh ne za ženske, meni.
9. julij 2024

»Knjigo pisala z mislijo na mlade bralce.«

A kljub temu je knjigo pisala z mislijo na mlade bralce, pravi urednica mladinskega leposlovja Alenka Veler.
9. julij 2024

»V pravljicah so živali sopotnice, sestre in bratje človeškim likom in ne nekaj ločenega.«

Podobe, ki prepletajo svetove Ana Zavadlav pravi, da je v krčenju podob prišla do točke, ko ženski liki spominjajo na lončeno posodo. Stremela je k temu, bi se motivi prelivali med seboj, kot se tudi pravljični junaki prepletajo z živalmi in naravo. V pravljicah so živali sopotnice, sestre in bratje človeškim likom in ne nekaj ločenega, pa ta spoj opiše Špela Frlic.