Ključna beseda inflacija avtorja Banka Slovenije

»Negotovost še naprej slabi razpoloženje v gospodarstvu.«

»Kratkoročni napovedni modeli na podlagi precej omejenega nabora podatkov za tretje četrtletje nakazujejo 0,4-odstotno četrtletno rast bruto domačega proizvoda.«

»Velika tesnost trga dela se kaže v pomanjkanju delavcev.«

»Umirjanje inflacije se nadaljuje tako v evrskem območju kot v Sloveniji.«

»Pogoji za nadaljnjo rast domače porabe so ostali ugodni, saj se realni dohodki gospodinjstev krepijo.«

»Rast BDP-ja v Sloveniji ostaja višja kot v evrskem območju, kjer je okrevanje skromnejše.«

»Razmere na trgu dela v Sloveniji ostajajo robustne.«

»Primanjkljaj javnih financ se znižuje.«

»Takšen iztek leta daje spodbudne signale tudi za letošnje leto, ko se bo gospodarska rast umirila.«

»Visoka gospodarska rast se je odrazila tudi na trgu dela, na katerem beležimo rekordno visoke številke glede zaposlenosti.«

»Inflacija dosegla vrh in da se bo v prihodnjih četrtletjih znatno umirila.«

»Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je namreč visoka, opazno je pomanjkanje surovin in vmesnih proizvodov ter usposobljenih delavcev.«

»Obseg ukrepov je bil v prvi polovici leta še velik, a so se tisti finančno najobsežnejši z junijem iztekli.«

»Po visoki gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki je bila s sproščanjem omejitvenih ukrepov v največji meri posledica okrevanja zasebne potrošnje, je bila rast v evrskem območju visoka tudi v tretjem četrtletju.«

»Nekoliko višja so tudi dolgoročna tržna inflacijska pričakovanja.«

»V okviru Evrosistema še naprej ohranjamo močno spodbujevalno denarno politiko, a hkrati ostajamo pozorni na trenutne inflacijske pritiske.«

»Ob popolni sprostitvi cen naftnih derivatov pričakujemo tržno reakcijo v smeri dviga marž, saj so te v Sloveniji med najnižjimi v EU-ju.«

»Ocenjeni dvig marž se kaže v nezanemarljivem vplivu na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in na cene energentov.«

»Ocenjujemo, da bi lahko vpliv popolne sprostitve cen povečal inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, in sicer leta 2021 za 0,26 odstotne točke, leta 2022 za 0,08 odstotne točke in leta 2023 za 0,05 odstotne točke, v obdobju napovedi kumulativno za približno 0,4 odstotne točke.«

»V obdobju napovedi bi znašal kumulativni vpliv prostega določanja cen vseh naftnih derivatov na indeks cen dobre 0,3 odstotne točke, na cene energentov pa 2,6 odstotne točke.«