»Ko ste se vpisovali AGRFT, so vas opozorili, da se boste morali naučiti slovensko. Mi Štajerci imamo vedno ta problem. Ko mi je profesor rekel, ti se boš morala slovensko šele naučiti, sem mislila, kaj je zdaj to, se mi pozna kakšen balkanski L, je rekel, ker štajersko ni slovensko. Bila sem prizadeta, potem pa je zahteval od mene, da se naučim nekaj iz Gorskega venca v izvirniku, potem pa je rekel, da ni to nič, da nisem čisto nič Črnogorka, da ni nič v meni tega. Meni pa je bilo nerodno zaradi tega. Potem je prišlo do razprave: Kaj sploh si, si Slovenka, si to? Jaz sem potem rekla, kot se je takrat reklo, da sem Jugoslovanka, in potem so šele navalili name, saj tega ni, sram te bodi, kateri jezik pa govorite. Ko sem pozneje nekemu sošolcu pripovedovala o tem dogodku, mi je rekel: 'Jaz bi ti isto rekel. Hočeš, da ti povem, kaj si?' Sem rekla: 'Lepo prosim.' 'Ti si Štajerka,' je dejal. In od takrat je ostalo tako.«