Ključna beseda: ekosistem

»Kaj nam pomaga, če nam bo uspelo z zelenim prehodom zmanjšati količino izpustov ogljikovega dioksida, če bomo potem ugotovili, da okoli nas ni več tistih živali in rastlin, ki nam čistijo vodo, ki so naša hrana in ki nam pomagajo pridelovati hrano.«

»Ljudski rek sicer pravi, da 'voda teče čez devet kamnov in se očisti', vendar se ne očisti sama od sebe; ne očistijo je kamni, ampak živa bitja, ki so v njej in v podlagi.«

»Množična izumiranja v naravi pravzaprav niso nič posebnega, to se je zgodilo že petkrat. Vsakič je narava poskrbela, da se je življenje na novo porajalo.«

»Populacija goloba selca v Severni Ameriki je leta 1813 znašala od tri do pet milijard, kar je pomenilo do 25 odstotkov vseh ptic Severne Amerike.«

»Ne verjamem, da bo zelo veliko vrst preživelo človeka. Ne vemo pa, kaj to pomeni.«

»Ne verjamem, da bomo zaradi tega izumrli tudi mi, se nam bo pa življenje bistveno poslabšalo.«

»Ljudje smo sicer tehnološko razviti, še vedno pa smo neizogibno povezani z ekosistemi. Če se nam bodo ti sesuli, se bomo sesuli tudi mi.«

»Ta material se skozi stoletja zelo dobro ohrani.«

»Imamo več idej, ki jih bomo analizirali v prihodnosti.«

»Mislim, da je to iz ekoloških in arheoloških razlogov precej zanimivo.«

»V sodobnem gnezdišču jastrebov sem našel majico, ki je morda služila kot nadomestna topla podloga.«

»Epidemija je bila tako obsežna, da je prizadela celotno sredozemsko populacijo te vrste.«

»Ta virus prizadene imunski sistem leščurja in ga verjetno naredi bolj ranljivega za druge parazite.«

»Stanje se za zdaj od pogina ni izboljšalo.«

»V preteklosti je to vrsto že ogrožalo izumrtje, vendar se je po uvedbi zaščitnih ukrepov populacija zelo dobro obnovila.«

»Ob dražljaju se lupina zdrave školjke v nekaj sekundah zapre, pri prizadetih školjkah pa je ta reakcija počasnejša.«

»Komarji uspevajo v toplejših tropskih območjih na nizkih nadmorskih višinah, medonosne ptice pa so si zatočišče našle višje v gorah, zaradi podnebnih sprememb in višjih temperatur pa se komarji premikajo tudi v gore, kjer zdaj populacije ptic popolnoma upadajo. Če tega cikla ne prekinemo, bomo izgubili svoje medonosne ptice.«

»Imamo večjo fleksibilnost pri času namestitve na območjih, kjer je vreme običajno zelo nepredvidljivo, prav tako je varneje, saj se potrebuje ljudi v letalu, da bi namestili komarje.«

»Sčasoma bi morala zaradi ponovnih izpustov populacija divjih komarjev upadati. Vendar bo potrebno približno leto dni, da bodo vidni rezultati.«

»Imamo izrazite vročinske valove, ki jih potem prekinjajo neurja, zelo izraziti so tudi padavinski dogodki ali dolgotrajne suše. Nastaja gospodarska škoda, tudi ljudje se počutijo slabše, ker je vročina tiha ubijalka.«

»Verjetnost tako hudih poplav je bila prej enkrat na sto ali celo 200 let, zdaj je bistveno večja, morda na 20 let.«

»Na drugo mesto vedno postavljam zdravstvene probleme, ker ob vročini in ekstremnih dogodkih prihajajo nove bolezni, novi virusi, ne nazadnje klopi, ki so prenašalci bolezni.«

»Nismo veliki optimisti, da se bo to zgodilo glede na dogajanja po svetu, kjer se podnebne spremembe umikajo vojaškim temam in nesoglasjem.«

»Že Darwin je izrekel zanimivo misel, da ne preživijo najlepši, ne preživijo najboljši, temveč tisti, ki se najbolje, sama pa bi dodala še pravočasno, prilagodijo na nove razmere.«

»Žalostno je, da pravzaprav več govorimo o tem, kako se bomo bojevali in se zaščitili pred nekim nevidnim sovražnikom.«

»Če bi radi mir in stabilnost, so podnebne spremembe prva stvar, s katero se je treba ukvarjati.«

»Morje ni le vir sprostitve in rekreacije za človeka, temveč tudi kompleksno in občutljivo življenjsko okolje številnih vrst. Če bomo znali zanj primerno skrbeti, bomo tudi mi v čistem in zdravem morju bolj uživali.«

»Upoštevanje pravil plovbe in primernega vedenja na morju ni le stvar ohranjanja morskega okolja, temveč tudi varnosti ljudi.«

»Najvažnejša vloga čebel je seveda v tem, da oprašujejo rastline, cvetove, da skrbijo za neko nadaljevanje življenja, da skrbijo, da imajo drevesa in zelenjava ustrezne sadeže, ki jih mogoče brez njih ne bi bilo ali pa bi bili veliko slabše kakovosti in bi jih bilo veliko manj.«

»Sadje bi kar naenkrat postalo zelo dragoceno. Žitarice niti ne, ker so vetrocvetke. Določene vrste zelenjave bi izginile, tudi tisto sadje, ki bi bilo na razpolago, bi imelo manj vitaminov, manj sočnosti, dovzetnejše bi bilo za škodljivce, skratka pridelek bi bil bolj siromašen in skromen ali pa ga ne bi bilo, kar seveda ne vpliva samo na ljudi, ampak na celoten ekosistem, življenjski krog.«