Ključna beseda: bolezen

»Sve je elektricitet.«

»Že stokrat sem si želel, da bi končal, da bi se vse končalo, in še ko se mi želja uresniči, ne gre brez bolečine, je treba crkavati.«

»Morali bi imeti radi soljudi, da so enako vredni ljubezni kot mi. Da niso nekateri manj vredni.«

»Ko sem dobila diagnozo pri 30 letih, sem se vprašala, kaj sploh lahko še delam, o jebenti, saj ne morem več nič, noga me ni ubogala, roka me ni ubogala, mislim res šit, potem sem se pa odločila. Nič, pisala bom, in to delam, to mi še zmeraj laufa.«

»Tistim ženskam, ki ne znajo biti do konca odkrite o sebi.«

»Kaj pa vem, če je to hudo. Moram vprašat kakšnega ljubimca, ki ga pa ni, žal, haha, ga ni.«

»Ljubezen. Še zmeraj ljubim svojega moža, še zmeraj.«

»O, pa kako, uf pa kako, bi ga marsikaj naučila. Jaz imam veliko znanja o ljubezni, neverjetno veliko. Moj mož je rekel, da sva se ljubila tako, kot da bo konec sveta.«

»Dokler se lahko še gibate, se dajte čim več, pa čim dlje. V Sloveniji raziskujte čim več, potem je pa itak konec vsega počasi. In čim več po svetu, čim več. Jaz sem si želela potovati že kot otrok, ampak nič ni zdaj od tega ostalo.«

»Ne, nič od tega, pa vem, da to ni dobro. Boljše bi bilo, če bi verjela v Boga, res, ampak ne verjamem, žal.«

»Ja, kot hudič križa.«

»Džojnt mi zelo pomaga, sprosti me. Tako da se mi malo bolj jebe za cel svet.«

»Nihče ni vedel, ali bom preživela. Z vseh strani so pritiskali nanj, prevzel je veliko odgovornost, da mi je verjel, se boril zame in bil moj glas.«

»Ne skrbi, jaz bom poskrbel zate, vedno bom poskrbel zate. Kar koli se zgodi, kakršna koli bo diagnoza, mi je vseeno, ker te imam neskončno rad. Če ne boš mogla jesti, te bom nahranil jaz, če ne boš mogla hoditi, te bom nosil.«

»Nikoli si ne bi mislila, da sem tako močna oseba.«

»Nihče ni vedel, ali bom preživela. Z vseh strani so pritiskali nanj, prevzel je veliko odgovornost, da mi je verjel in se boril zame in bil moj glas.«

»Seveda pa imajo tudi splošne bolnišnice svoj pritok bolnikov tako, da smo večinoma neuspešni.«

»Kar nekaj mladih je, ki imajo bakterijske pljučnice, veliko je razmeroma mladih, ki imajo hud potek gripe. Zato opozarjamo, da gremo na take stvari res, če smo popolnoma zdravi, ne gre samo za nas, ampak tudi preostale, ki so na takih povorkah in druženjih.«

»Naj predvsem družine z majhnimi otroki ne hodijo na take dogodke, saj je velika verjetnost, da je tam kdo z okužbo dihal, ki je lahko zelo težko potekajoča okužba, ki pogosto potrebuje bolnišnično zdravljenje.«

»Njihova oskrba nam je bila v veliko pomoč.«

»Zagotovo je vsak podoben dogodek korak v pravo smer, da se kot družba ozavestimo in pogovarjamo ter delimo podobne izkušnje med seboj.«

»Ganjena sva ob ugotovitvi, da se je ljudi naša izkušnja s Timom paliativne oskrbe otrok tako dotaknila, da je iz tega zrasel tako krasen dogodek.«

»Sprejetje diagnoze neozdravljive napredujoče bolezni svojega otroka je za starša nepredstavljivo izjemno težko.«

»Zdravstveni delavci moramo nuditi podporo in družine ne prepustimo same sebi.«

»Podpora in razumevanje pomeni, da starše poslušamo in slišimo: kaj jih skrbi, česa jih je strah, kaj si za otroka želijo.«

»Denarja za malico nisem imela, zato so mi sošolci od svojih malic odstopali sendviče in jabolka od malice.«

»Ko se je korona začela, nisem imela računalnika, čeprav sem obiskovala šolo, v kateri je bil računalnik obvezen.«

»Groznica je bila, grozno!«

»Biti v izolaciji z mamo, za katero misliš, da bo umrla ali pa se bo od obupa ubila, v podnajemniškem stanovanju, za katero ne veš, kako ga boš plačal ali pa si že dolžan nekaj najemnin, v katerem je hladilnik prazen, ko ne moreš do sorodnika, ker ga v bistvu nimaš...«

»Nisem vedela, kako se sploh česa lotiti, vedela sem, kaj so računi, vedela sem, kako jih plačati, nisem pa vedela, kje dobiti denar za vse.«