Ključna beseda arbitraža avtorja Karl Erjavec

»Ni mogoče razumeti, da je kakršna koli komunikacija po stacionarnih telefonih dovolj varna komunikacija, da bi se lahko prek tega prenašale kakršne koli zaupne informacije.«

»Celo presenetilo me je, da sta se lahko arbiter in agentka pogovarjala.«

»Glede tega, da naj bi vedel za te pogovore, je šlo za predpostavko, ker je bilo to zadevo treba nekako zaključiti.«

»Sem pa zadovoljen, da mi je uspelo na drugi ustni obravnavi prepričati arbitražno sodišče, da ne gre za takšno kršitev, da bi postopek ustavili.«

»Tako da mislim, da sem storil vse, kar je bilo nujno, da arbitraža ni propadla. Ni pa moja odgovornost prisluškovalna afera.«

»Mislim, da je zdaj, ko je bila izdana končna razsodba, naša naloga, da dosežemo, da jo bo hrvaška stran začela spoštovati.«

»Počasi nehalo laganje Tonina.«

»Ves čas sem govoril resnico, nekdo pa ves čas zavaja.«

»On je notoričen lažnivec. Z njim je težava.«

»Očitki, da ministrstvo ni poskrbelo za varno komunikacijo med arbitrom in agentko, so nesprejemljivi, saj arbiter ne bi smel z nikomer komunicirati, zlasti pa ne s strankami v postopku.«

»Direktor Sove me je prepričal, da to temelji na dejstvih. Če zložimo vse okoliščine, ni razloga, da ne bi verjeli, da se je res tako zgodilo.«

»Te ideje verjetno ni dobil same po sebi, gotovo mu je to kdo naročil.«

»Vidimo, da včasih kakšne zadeve kar sami izdajamo, kakšni interni ali zaupni dokumenti radi prihajajo v javnost.«

»Očitno so bile to hrvaške tajne službe, z interesom, ker je bilo očitno hrvaško vodstvo mnenja, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne bo ugodna, da bo Slovenija dobila prost dostop do odprtega morja in da bo dobila več kot polovico Piranskega zaliva. Očitno so želeli ta postopek diskreditirati.«

»Izkoristili so priložnost, da so takrat udarili s to novico.«