»Čeprav želi država zamegliti vprašanje, pa je dejstvo, da se ženske, ki želijo opraviti splav, spopadajo z nepopravljivo škodo, ko do tega nimajo dostopa. Te osebe imajo po ustavi pravico do splava, teksaški zakon pa posega v to pravico.«
»Zame kot delodajalca je to več kot vprašanje politike. Ne morem in nočem prositi ženskih članic ekipe, da naj se odpovejo državljanskim pravicam v dobro projekta.«
»Moja prva obveza je do ljudi, ki so pri meni zaposleni. Ne morem jih prositi, naj se nastanijo v Teksasu in se s tem odpovejo svojim državljanskim svoboščinam. To ni etično. V nobenem primeru.«
»Upam, da bo moja zgodba žarek upanja ženskam in dekletom v teh težkih časih, da se ne počutijo krive, ker zaščitijo sebe in svoje življenje pred nevarnostjo, ki jih ogroža in nad katero nimajo nobenega nadzora.«
»Ženske, ki so že tako na robu družbe ropa odločitve, da ne skrbijo za otroke, za skrb katerih preprosto nimajo pogojev in jim jemlje možnost za prihodnost in načrtovanje srečne družine.«
»Zakon pooblašča zasebne državljane, ki nimajo nobene povezave z nosečnicami, da se obnašajo kot lovci na glave in skušajo zaslužiti najmanj 10.000 dolarjev od ljudi, ki pomagajo pri uveljavljanju ustavne pravice.«
»Ne bomo tolerirali nasilja nad tistimi, ki želijo uporabiti ali nuditi storitev na področju reproduktivnega zdravja, fizičnega preprečevanja ali povzročanja škode kot kršitev zakona o svobodnem dostopu do klinik.«
»Kar je najbolj nezaslišano, je, da zakon pooblašča zasebne državljane za tožbe vseh, ki pomagajo pri splavu, kar lahko vključuje člane družine, zdravstvene delavce, uslužbence klinik ali neznance.«
»Izpade elektrike bi ljudje že preživeli, a nato je zmanjkalo še vode. To je bilo res nenavadno ‒ sneži, mi pa brez vode. Ironija je, da se je to zgodilo v Teksasu, kjer je glavna industrijska panoga energija.«