»Prve ocene finančnih učinkov kažejo, da bi zaradi predlaganih zakonskih sprememb javna RTV Slovenija ostala letno brez okoli 14 milijonov evrov.«
»Saj vlada po podpisu aneksa o dvigu plač v javnem sektorju RTV Slovenija kljub zagotovilu v sporazumu o razreševanju stavkovnih zahtev ni zagotovila dodatnih sredstev za stroške dela.«
»Nujno je potrebnega dovolj časa za javno razpravo, ki bi omogočila, da bodo rešitve premišljene in da bodo omogočile nadaljnje delovanje in razvoj RTV Slovenija kot izvajalca javne službe.«
»Izpad financ naj bi RTV Slovenija reševala z dodatnimi oglasi, država pa bi pridobila slabih pet milijonov na leto.«
»Javni RTV je za SMC nacionalna vrednost in vrednota, katere položaj in prihodnost moramo določati pazljivo in z občutkom za vse razsežnosti njenega obstoja. Njena obstoječa zakonska ureditev ne odraža v celoti značilnosti medijskega okolja danes, potreb javnosti in tehnološkega napredka, zato smo v SMC-ju naklonjeni celoviti prenovi zakona o RTV-ju.«
»Povedal nam je možnosti reorganizacije, kar pa je komaj začetek pogovorov, ne pa še konkreten predlog, ki bi bil v koalicijskem usklajevanju.«
»Če v prihodnje RTV Slovenija res lahko pričakuje več kot 13-milijonski primanjkljaj letno, potem to predstavlja bistven poseg v njeno organizacijsko in programsko shemo ter neizogibno postopno razgradnjo.«
»Izpostavljamo odstavek iz odločitve ustavnega sodišča, v katerem ta poudarja, da je zmanjšanje sredstev iz naslova RTV-prispevka mogoče le, če se s tem ne ogrozi ustavno varovana samostojnost RTV SLO oziroma ne vpliva na izvrševanje nalog javnega medijskega servisa.«
»Samo obveznosti, ki izvirajo iz zavez zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, so v letu 2019 znašale približno tri milijone evrov, letos pa še nadaljnjih 2,5 milijona evrov.«
»V zadnjih mesecih je že tako skrb vzbujajoče stanje glede ustrahovanja in žalitev, usmerjenih proti RTV Slovenija in njenim novinarjem, doseglo vrelišče. Zaposleni so skoraj dnevno tarče spletnih napadov in žaljivk. Ti verbalni napadi politikov stanje še poslabšujejo, spodbujajo nove žalitve in potencialno ogrožajo življenja novinarjev.«
»Kritika je seveda v demokraciji naravna stvar. A predstavniki vlade, tudi premier, morajo prenehati z agresivnimi težnjami, usmerjenimi v spodkopavanje integritete, neodvisnosti in javnega zaupanja v slovenski javni servis. Namesto tega bi si morali prizadevati za zmanjšanje teh napetosti. Visoka stopnja nezaupnja v javni medijski servis ni v interesu nikogar, še posebej v času trenutne krize.«