Ključna beseda Maribor avtorja neimenovan vir

»Si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih?«

»To naj bi storil, da bi sogovornika opozoril, naj preneha z grožnjami in poskusi ustrahovanja njegovih sorodnikov.«

»To naj bi storil, da bi sogovornika opozoril, naj preneha z grožnjami in poskusi ustrahovanja njegovih sorodnikov.«

»Vilinske delavnice lahko razumemo kot nadomestilo tistega prostora, ki so ga včasih imele družine, kjer so skupaj ustvarjale in pripravljale vse potrebno za praznične dni.«

»Poanta je bila, da v času, ko so bili na voljo bolj ali manj le komercialni dogodki ob šanku, naredimo varen topel prostor za otroke in družine. Vidimo, da se je zadeva dobro prijela in ima tudi učinke na mesto; decembrska ponudba se je obogatila, je večja in boljša.«

»Mislim, da bomo v prihodnjih desetih letih malo več improvizirali, ostajamo pa zavezani istim vrednotam. Brez domišljije ne gre, dogodki morajo biti brezplačni in odprti za vse.«

»Ime Paviljon miru in sožitja simbolno izraža nasprotovanje nasilju in vojnam po svetu ter podporo 'najbolj trajnostnemu načinu sobivanja – simbiozi'.«

»Prišlo je do poka in poškodbe avtobusa.«

»Predvsem mislim, da se je bober na Lentu pojavil zaradi začetka gradbenih del, zaradi česar se je zmanjšala količina prometa in ima več miru.«

»Poznamo predvsem dva preventivna ukrepa: nameščanje mrež in zaščitni premaz, ki bobra odvrača.«

»Bober je naraven dejavnik v prostoru, zagotovo tudi na Mariborskem otoku. V Sloveniji je bobra v zadnjih 20 letih veliko, tudi v gozdovih. Ker se naseli seveda naredi nekaj škode. Največji problem pa je v mestu, kjer imamo res posamezna drevesa.«

»Glasbeni festival z družbeno angažirano noto se je leta 2017 izstrelil iz izvira mariborske samonikle kulture – Kulturnega centra (KC) Pekarna, iz leta v leto pa odrašča v kulturno-umetniško družbeno angažirano pobudo.«

»Eksperimentiranje z novimi oblikami glasbenega izražanja, razvijanje samozavesti ter enakopravnosti z moškimi v glasbeni sferi, neodvisnost, individualna svoboda, kritičnost, nekonvencionalno glasbeno izražanje, težnje k spreminjanju tradicionalnih vrednot ter prelevitev iz pasivnih poslušalk v aktivistične performerke, je verjetno najučinkovitejši aktiven način za izražanje nove ideje za ustavljanje pristranskosti na podlagi spola v glasbeni industriji.«

»Lutkovne predstave na festivalu bodo zelo raznolike, namenjene različnim starostnim skupinam, od najmlajših, pa do mladostnikov in odraslih. Raznolike bodo tudi v tematiki, lutkovni tehnologiji in pristopih.«

»Po strokovni presoji potrebnih investicijskih vlaganj in urejene namembnosti so se kot najustreznejši za nemoteno nadaljevanje dejavnosti NLZOH-ja v Celju izkazali prostori na Ljubljanski 20b.«

»Je center, ki participatorno – v sklopu participatornega proračuna in v strokovnem sodelovanju z najširšim krogom zainteresiranih – razvija program centra za predstavitev umetnosti, znanosti, oblikovanja in ustvarjanja ter drugačnih načinov izobraževanja v povezavi z novimi tehnologijami, podprtega s kohezijskimi projekti in nevladniškimi ter javnimi programi.«

»Slavo je doživel že v 50. letih preteklega stoletja z opusom beneških vedut in dalmatinskih krajin, a med najpomembnejše evropske slikarje se je vpisal z opusom Nismo poslednji, pretresljivo interpretacijo zločinov v nacističnih taboriščih.«

»To bo tudi priložnost, da spregovorimo o mariborskem likovnem življenju v tridesetih letih prejšnjega stoletja, o vrhuncu, ki so ga spodbudili vizionarsko vodstvo mesta, uspešni gospodarstveniki in nacionalno zavedni podporniki umetnosti.«

»Načrte za palačo, ki bo v ponos našemu mestu, sta izdelala arhitekta gg. Dev in Černigoj.«

»Palača, ki bo otvorjena najbrže decembra meseca ter bo najmodernejše poslopje v Mariboru, bo pač najlepša nema priča slovenske podjetnosti in tudi sposobnosti.«

»Polet zrakoplova `Grof Zeppelin´ preko Maribora? Na svoji vožnji preko Avstrije bo zrakoplov `Grof Zeppelin´ letel danes iz Gradca v Celovec najbrže deloma tudi preko našega severnega obmejnega ozemlja in Maribora. V tem slučaju bo letel nad našim mestom krog poldneva.«

»Na radijsko vest, da bo plul Zeppelin danes ob Koroški, so Mariborčani naravnost navalili na koroške vlake ter se podali na Urško, od koder upajo, da se jim bo nudil lep razgled na kraj, nad katerim bo baje plul Zeppelin.«

»Polet zrakoplova `Grof Zeppelin´ nad severnim slovenskim ozemljem«

»Našo državno mejo na Koroškem je preletel krog [okoli] 13.30. Ob 13.40 je plul nad Dravogradom in zavil nad Dravo, ki se tu vije po ozki dolini med Pohorjem in Kobanskim [Kozjakom], proti Mariboru.«

»Zrakoplov je vodil znani kapitan von Schiller, v kabinah pa so bili: vodja Zeppelinovih delavnic dr. Eckner, avstrijski zvezni kancelar Buresch z ženo, zunanji minister dr. Schober, ministri Winkler, Dollfuss in Heinl, predsednik Renner z ženo, deželni glavar Reither, prezidialni šef prosvetnega ministrstva dr. Perntner, pehotni general Schiebl, polkovnik Aleksander Löhr, ravnatelj nižjeavstrijske kmečke zveze Josef Sturm, nemški poslanik Rieth, ameriški poslanik Stockton, zastopniki avstrijskega aerokluba knez Lichtenstein, prof. dr. Halban s svojo ženo Selmo Kure, ravnatelj dr. Hugo Sonnewald.«

»Že delj časa so se vrstile napovedi o poletu zračne ladje `Graf Zeppelin´ nad Mariborom. Včeraj popoldne krog [okoli] 15. je res majestetično priplul od zapada po toku Drave in je plaval preko Mariborskega otoka in Maribora v višini nekaj sto metrov, tako nizko, da se je razločno videl napis na zračni ladji.«

»Predmet popoldanskih razgovorov v nedeljo, 12. t. m. je bil o zrakoplovu `Zeppelin´. Ljudstvo je presenečeno opazovalo v smeri proti Mariboru ogromno zračno smodko, ki je plavala po zraku prav počasi. Starčki so pripovedovali mladim, da so z enakim zanimanjem ogledovali oni prvi vlak, ki je mladini danes nekaj povsem vsakdanjega.«

»Res priporočam, da se zgrabi prva priložnost, ker imamo izkušnje, da so tisti, ki so cepljeni, še posebej z dvema odmerkoma, zavarovani oziroma je res potek bolezni blažji.«

»Murovčevo dojemanje Pohorja in drugih manj okrnjenih lokacij v bližini Maribora še dodatno obarva dejstvo, da zadnjih deset let prebiva v Berlinu.«

»Prevladujoče mnenje – tudi med zgodovinarji – je, da so bili vsi srednjeveški Judje bogati, ker so se ukvarjali s posojanjem denarja za visoke obresti. Ali to drži?«