»Družina iz Sirije si goreče želi ostati in živeti v Sloveniji, otroci pa iti v šolo. Zvedava soseda spodbudi spoznavanje s prišleki. Brez zgodovinskih in geopolitičnih dram in razlik si med seboj izmenjujejo izkušnje, običaje, kulinarične recepte, slovenske in sirske, ter čustvene dileme in krize, ki so jih prestali v preteklih desetletjih. Najmlajša generacija komunicira brez predsodkov in svobodno. Zgrajeno prijateljstvo je iskreno. Film izžareva optimizem, zaradi česar je edinstven.«
»Avtor prinaša temo migrantov in migracij v zgodbi spoznavanja in druženja slovenske družine in prispelih beguncev, novih sosedov, ki živijo v bližnji hiši.«
»Homoseksualci imajo pravico biti v družini. To so Božji otroci, imajo pravico do družine.«
»Poškodovani delavci zrejo v nas. Kako se počutijo? Kakšni so njihovi upi? Kaj jim prinaša prihodnost? Vsaka guba na obrazu je odraz življenja.«
»Najin dokumentarni film, tako vsaj upava, pokaže, da je ljubiteljska strast proizvedla nezanemarljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov, ki jim danes v resnici mirne vesti lahko rečemo zgodovina slovenskega eksperimentalnega filma.«
»Prav ta sprememba, prikaz notranjega duševnega boja (močnega) posameznika v ekstremni situaciji – najsi bo to v alpinistični navezi ali v fašistični samici - je v celotni pripovedi rdeča nit dokumentarnega filma.«
»To so Božji otroci, imajo pravico do družine.«
»Zagotovo pa bo to dogodek, ki bo film vrnil v svoje naravno okolje.«
»Ne moreš me avtomatizirati je ubesedeno bistvo razmerja med človekom in strojem v visoko mehaniziranem okolju pristanišča.«
»Prav ta neskladnost filma Ludovice Falese je tudi njegova dragocenost, ki mu omogoča, da nepričakovano aktivira gledalčev pogled.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju