»Ela Peroci v slovensko otroško literaturo ni vpeljala izrazito samo mestnega okolja, ampak tudi nekatere pripovedovalske postopke, ki so jih v literaturi začeli zares uporabljati šele precej pozneje, šele v postmodernizmu (avtoreferencialnost, pripovedovalčevo vpletanje v pripoved z lastnimi komentarji ipd.)«

»Ko sva v vozičku vozili na sprehod mlajšo sestrico, se je Jelka nekega dne uprla in sestrice ni hotela več voziti. Sedla je na cesto in ni hotela naprej. Čez čas pa se je odločila. Šla bom, če mi boš kaj lepega povedala. Začela sem pripovedovati o muci.«

»Država je v času izvrševanja zaporne kazni posamezniku dolžna zagotoviti ustrezne razmere, ki omogočajo dostojno prestajanje kazni in spoštovanje človekovih pravic.«

»Lahko bi rekli, da je ustvarila izvirno različico sodobne pravljice, zajemala je iz doživljajskega sveta sodobnega otroka, ki z lahkoto vstopa v domišljijski svet, in se hkrati dotikala tudi njegovih stisk. V teh svojih realističnih drobnih črticah se je dotikala tudi iracionalnega sveta. Otrokovo igro na meji med resničnostjo in iluzijo je rahločutno vpletla v v čudovit literarni svet, po katerem jo vsi poznamo.«

»se s pravljicami Ele Peroci po drugi svetovni vojni pojavi v slovenski otroški literaturi svet, ki za predvojno otroško in mladinsko literaturo ni zelo značilen: pripovedovalka se izrazito postavi na stran otroka in njegove domišljije«

»tudi predstavnike vlade opozarjamo, da bo potrebno najti ustrezne rešitve, saj je tudi zaradi nezakonitih prehodov meja preobremenjen celotni sistem izvrševanja kazenskih sankcij.«

»Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.«

»Kot vidite, so razmere poleti še bolj zahtevne.«

»poleg dovoljšnega osebnega prostora in aktivnosti za zaprte pomemben vidik pri presoji ustreznosti pogojev prestajanja kazni.«