»V avtobusu sem dejala svojemu možu: Vasja, ne bo nama več treba na stranišče s svetilko in pri tem uporabiti vrečke ali konzerve. Sonca nismo videli.«

»Vleklo me je v Kijev, a obenem sem imela občutek, kot da vidim samo vrh ledenika – velik del naše kulture in zgodovine nam zaradi zgodovinskega zatiranja ni dostopen.«

»Zgodovine ne pišejo možje, kot sem jaz.«

»Rekel sem jim, naj mi dajo dober knjižni bon.«

»Meni je bilo tako, kot da nisem toliko časa ne igrala, da nisem že toliko časa v pokoju. V bistvu sem čutila, kot da sem včeraj nehala igrati. Nič mi ni bilo težko, ni bilo nič novega.«

»Veleposlanik Mencin, ki je pristojen za Ukrajino, se bo v Kijev vrnil 'v čim krajšem možnem času' oziroma 'takoj, ko bo urejeno ustrezno varovanje tako njega kot ekipe, ki ga bo spremljala'«

»Slovenija v Kijev poslala odpravnika poslov, da bi pokazali zaupanje v Ukrajino in njeno evropsko perspektivo.«

»To, da bi imel veliko družino, je nekaj, kar začutiš v sebi. Jaz sem si jih želela. Imela sem to željo v sebi, moj mož pa tudi.«

»Želela sem si službe, moža, otrok. Želela sem si, da bi me ljudje obravnavali normalno.«