»Ob 200. obletnici Prirodoslovnega muzeja sem kolege v tej instituciji prosila za sodelovanje, da bi kolegialno podprli dolgoletna prizadevanja tega muzeja za boljše pogoje dela, opozorili na pomen muzealstva na področju naravoslovja, predvsem pa očarali obiskovalce Cankarjevega doma in jim naravne danosti Slovenije prikazali kot osupljivo bogastvo, s katerim je treba umno ravnati.«

»Ne zanimajo jih usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, ampak želijo s tem razstavnim projektom ponuditi vpogled v vsakdanje življenje in predstaviti nekatera protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti.«

»Muzej za umetnost in obrt je bil ustanovljen leta 1880 na pobudo Društva umetnosti in njegovega tedanjega predsednika Izidorja Kršnjavija.«

»Njeno sodelovanje na različnih razstavah, pridobljena priznanja in nagrade potrjujejo njeno predanost in talent v fotografskem ustvarjanju. Njena dela so bila cenjena in prepoznana tako s strani strokovne javnosti kot tudi občinstva.«

»Almira Ćatović je fotografinja, ki ima strast do raziskovanja in ujetja lepote ter raznolikosti sveta okoli nas. Skozi svoje fotografije nas vabi, da se zazremo v podrobnosti in trenutke ter odkrivamo nove perspektive na svet.«

»Skozi psihološki, matematični in mistični pogled nas spodbuja k razmišljanju, raziskovanju ter odkrivanju globin in skrivnosti, ki nas obkrožajo. Prek fotografij nas vabi, da se povežemo s svojo notranjo močjo, spodbuja nas k razmišljanju o temeljnih zakonitostih vesolja in nam omogoča, da se zazremo v čarobnost in mistiko narave.«

»Ob tehnični zahtevnosti lahko v njegovem delu uzremo še privlačen likovni element.«

»Nedavno obdobje pandemije bo vsekakor odzvanjalo v zgodovinskih pregledih in ga velja temeljito preučiti in zabeležiti.«

»Zelo pomembno se mi zdi, da smo to pripeljali v muzej. Kantavtorica je. Tole tukaj je njena kitara. To je vse, kar potrebuješ – nekaj domišljije, nekaj nadarjenosti – in lahko prideš kamor koli.«

»Ta 'kreativna' strategija pristopa k oglaševanju, v kateri trčita ekonomija in ekologija, v prostoru kulturne krajine deluje kot tujek, ki bi ga lahko razumeli tudi kot svojevrstno intervencijo neoliberalne logike – kot komercializacijo podeželja, s katero teži k preoblikovanju prostora v lastni dekor.«