»Naš glavni cilj je ohraniti to brutalistično arhitekturo. Hkrati pa smo želeli ponuditi tudi njeno alternativno uporabo. Trdimo, da so umetnost, kultura in glasba prilagodljivi ter se lahko odzivajo na prostor.«
»Lahko bi ga deloma spremenili in namenili za kulturne dejavnosti, saj je bil tako tudi zasnovan. Tako bi stavbo ohranili.«
»Razvili smo takšno trinogo pošast za nošenje lovca in smo potem, ker to ni šlo direktno v izdelavo, naredili par možnih položajev.«
»Nismo želeli le poustvariti stavb v obliki pomanjšanih replik, temveč smo kocke uporabili predvsem za ustvarjanje pozorno abstrahiranih arhitekturnih zasnov in detajlov, ki smo jih v procesu sestavljanja rasterizirali. Nujno je bilo razumevanje merila, količine, simetrije, osnovnih vzorcev in geometrije. Skenirani izvirni načrti arhitekture, ki jih hranita MAO in Plečnikova zbirka, so nam služili za podlago, s pomočjo katere smo merilo prilagajali velikosti detajlov, arhitekturnih elementov in ne nazadnje velikosti posamezne kocke. S preizkušanjem različnih kombinacij kock ter z raziskovanjem materialov in barv so oblike postale pripovedovalke zgodb o podobi prostora, tako v merilu stavb kot tudi mesta.«
»Stavba, ki lahko stoji tudi drugod.«
»Stavba je v prostor umeščena tako, da izkoristi manjšo ulično vrzel pred ostanki nekdanje trdnjave ...«
»Kamniti Berlin«
»Lahko bi rekli, da je projekt stavbe GZS prvi znanilec nove vloge slovenske arhitekture v okviru Evropske skupnosti.«
»Ta stavba nas opozarja, da med obema vojnama Ljubljana ni bila samo Plečnikova. Ljubljana v 30. letih je bila pluralno mesto – poleg Plečnika vre na številnih področjih, tudi v arhitekturi, ustvarja se tudi drugačna Ljubljana. In Nebotičnik je ena od ikoničnih stavb tiste druge Ljubljane, mesta, ki se spogleduje z modernizmom.«
»Stavbo opisal kot 'resničen odraz delovnega mesta prihodnosti, skrbne skupnosti, blaginje in sodelovanja'.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju