»Kaj nas določa kot ljudi, kot človeka? Eno je civilizacija kot sistem moči in nadzora, zgrajen tekom časa in postavljen od tistih, ki so bili in ki so še na poziciji moči in ti dejansko določajo človekovo usodo.«
»Kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo? Morda družbena prisila, zgolj genetski kod, podobno kot pri živalih, ali pa človekov strah pred smrtjo, pred ničem, pred praznino, ki biva v vseh nas vse od rojstva dalje.«
»Vsa čarovnija se je morala zgoditi v enem samem kadru, dolgem 14 minut. Igralci in ekipa, vse je moralo biti popolno in hkrati se je morala v kadru zgoditi potrebna atmosfera. Vse to nam je v dvaindvajsetih ponovitvah uspelo samo enkrat. Naš trud je bil poplačan in takrat sem bila res zelo vesela.«
»V režiji Realistov vidno uživa in igralci ter gledalci skupaj z njo – vsak prizor je precizno peljan, atmosfera predstave se spretno giblje med realizmom, absurdom, celo grotesko, z minimalnimi sredstvi skozi spretno režiserkino odrsko postavitev vsem dobro znana forma kabareta zaživi v novi luči.«
»Iz subjektivnega, individualnega strahu se s pomočjo politične manipulacije razrasteta množičen strah in histerija, ki sprožita družbene spremembe in se razvijeta v neizbežno tragedijo …«
