Zdaj govori agrarni ekonomist

»Bo pač učinek na ceno. Bi pa želel poudariti, da je pomembnejše vprašanje sprememba političnega reda, civilizacijski premiki, ki se dogajajo.«

»Mislim, da moramo biti solidarni z Ukrajino in mogoče malo premisliti svoje temeljne vrednote in načine delovanja.«

»Kot poudarja, nas ne bi smelo skrbeti zaradi hrane, ampak posledic populizma, nacionalizma in ogrožanja vrednot demokracije in človekovih pravic.«

»Ne morem reči, da bi morebitni izpad zelo zamajal evropski trg, bi se pa v teh specifičnih verigah nedvomno zgodili neki premiki.«

»S shemo za okolje in podnebje lahko 'rešujemo' tudi izpade prihodkov iz neposrednih plačil v tistih sektorjih, kjer z uvedbo enotnega neposrednega plačila izgubijo, denimo v poljedelstvu.«

»Morali bi razmišljati o tem, da je kmetijam, ki niso zmožne participirati v tem zahtevnem tržnem okolju, treba zagotoviti neke vrste univerzalni temeljni dohodek in hkrati postaviti omejitve, kaj lahko počnejo. S tem bi omogočili čisto polje za razvoj ekonomsko sposobnih kmetij.«

»Če želimo prekiniti negativne ekonomske trende in povečati samooskrbo, bodo potrebni tudi neprijetni rezi.«

»Podatki statističnega urada kažejo, da so se cene v maloprodaji dvignile za dobrih devet odstotkov.«

»Najbolj izstopata podražitev mesa in sadja.«

»Pri štiri-, petodstotnih podražitvah ne gre za dramo, je sprememba pa po dolgem obdobju stagnacije cen. Cene hrane se dolgo časa niso dvigovale.«

»Potrošniki moramo zelo natančno opazovati, saj je zdaj obdobje, ko se bodo cene korigirale, in ne smemo dopustiti, da bi oskrbni sistemi navijali cene zato, ker želijo izboljšati svoj rezultat.«

»To je bil odziv, o katerem se bomo verjetno spraševali še zelo dolgo, zakaj je Slovenija začela kupovati tako velike količine kvasa. Vsi so ga videli kot neko urgentno dobrino.«

»Primarni vzgib Slovencev je bil očitno še vedno peka kruha. V državah, ki so šle v industrializaciji dlje, verjetno tega ne bi videli, v državah, ki pa so manj razvite, je bil kvas prva misel pri nepogrešljivih surovinah.«

»Pri nas je še vedno veliko kmečkih gospodinjstev in takih, ki živijo na podeželju, prave urbane populacije je razmeroma malo. Stopnja urbanizacije v Sloveniji je nizka in posledično so tudi življenjske navade temu primerne. Prehranska kultura je pravzaprav zelo samooskrbniška, ljudje se znajo sami znajti, niso še popolnoma obrani tega znanja.«

»Peka kruha je zdaj spet 'in', v modi, sploh z drožmi je postala celo družbeno gibanje.«