Omemba: Um Mohamed

»Srečna sem, da, jočem, a to so solze veselja.«

»Spet smo rojeni. Z vsako uro zamude je Izrael izvedel nov pokol, upam, da se bo zdaj vse končalo.«

»Čutim mešanico sreče, ker bodo življenja rešena in kri bo nehala teči.«

»A sem tudi zaskrbljen o povojnem šoku glede tega, kar bomo videli na ulicah, naše uničene domove, mojega očeta, čigar truplo je še vedno pod ruševinami.«

»A bi lahko vsaj rešila druga življenja.«

»To je dan sreče in žalosti, šoka in veselja, a vsekakor je dan, ko moramo vsi jokati in to dolgo, zaradi vsega, kar smo izgubili.«

»Čas je, da se svet osredotoči na Gazi in jo obnovi.«

»Vrnem se in poljubim mojo zemljo v Bejt Hanunu.«

»To je pozitiven korak, na katerega smo dolgo čakali. Mislim, da je to začetek konca trpljenja Palestincev in talcev.«

»Pred nami je namreč ogromen projekt poskrbeti za dva milijona ranjenih, bolnih, pohabljenih, premraženih, sestradanih, travmatiziranih Palestincev.«

»Stradamo, svet je pozabil na nas.«

»Razen moke in kruha nimamo ničesar drugega.«

»Ni mesa in zelenjave, tudi če je na voljo, se prodaja po vrtoglavih cenah.«

»Velik del prebivalstva Gaze se zdaj spopada s katastrofalno lakoto in razmerami, podobnimi lakoti.«