Omemba: Milček Komelj

»Na Gradu Kromberk se osredotočamo na nekatere izmed najbolj obravnavanih tematik v opusu Vladimirja Makuca. Začenjamo z umetnikovimi avtoportreti, tako da se takoj na začetku srečamo z njim, z njegovimi podobami. Nato preidemo v prostor, ki je posvečen pticam, ki jih je Makuc vse življenje tako intenzivno slikal in preučeval. Nato predstavljamo še mitološko tematiko skozi različne pristope in interpretacije te tematike.«

»s katero je vse življenje sam večinoma tiskal grafike in smo zato v Vili Bartolomei ustvarili poseben ambient, ki je na pol razstava, na pol ateljejski prostor. Prešo namreč želimo tudi uporabljati in pripraviti kakšen dogodek, kjer bomo predstavili tiskanje grafike in mogoče tudi kakšno ustvarjalno delavnico.«

»Makučeva umetnost izhaja iz njegove navezanosti na primorski oziroma mediteranski svet v najširšem smislu. V tem svetu je Makuc našel lasten ustvarjalni izraz, ki je bil že od začetka moderen prav v svoji starožitnosti, oblikovno temelječi na arhetipsko prvinski stilizaciji in ploskovitosti.«

»Raznolikost perspektiv sodelujočih ustvarjalcev pri likovni obravnavi izbrane tematike jubilejnega leta obiskovalcu omogoča in odpira prostor srečanja na tisti vstopni točki.«

»Romarji upanja.«

»Medtem ko so upanje umetniki nekdaj običajno upodabljali kot v nebo zazrto ženo s sklenjenima rokama in sidrom, se mu danes največkrat prepuščajo mnogo bolj osebno.«

»Da raznolikost perspektiv sodelujočih ustvarjalcev pri likovni obravnavi izbrane tematike jubilejnega leta, ki se odražajo tako v izbranih motivih in njihovi interpretaciji kot likovnih pristopih in slogovnih izrazih upodobitev, obiskovalcu omogoča in odpira prostor srečanja na tisti vstopni točki.«

»S tem nadškof Alojzij Cvikl sledi papežu Frančišku, ki je februarja povabil v Vatikan predstavnike iz sveta umetnosti in kulture.«

»Vsak od njih pa je dodal še kratko misel o upanju, ki se mu je porodila pri izbiri dela za razstavo.«

»Uvodno besedilo je prispeval akademik Milček Komelj.«

»s tem nadškof sledi papežu Frančišku, ki je februarja povabil v Vatikan predstavnike iz sveta umetnosti in kulture.«

»Jemčeve umetnine v mnogih stalnih zbirkah po svetu«

»Vseh faz niti ni mogoče natančneje orisati«

»Vseh faz niti ni mogoče natančneje orisati, saj je Jemčev opus res obsežen, gotovo pa je, da se je prav v vsaki od njih izmojstril ter z gesto, barvo in svetlobo ustvaril prepoznaven likovni svet, ki živi zlasti v slikah velikih formatov.«

»To je zgodba o umetniku, ki je ustvarjal v senci tedaj prevladujoče slikarske smeri.«

»Fant, moj, glej, da boš vsak večer molil zame ... tam, kamor grem, je tako temno.«

»Vsi renesančniki ste iz istega testa! Zakaj vendar ne ostanete pri tleh: svet je tako lep!«

»Pravijo, da sem šaljiv slikar, a ko bi vedel, kakšen žalosten bedak jih je v resnici naslikal ...«

»Pred njimi je lahko pobegnil samo z risanjem in risal je brez prestanka.«

»Pred njimi je lahko pobegnil samo z risanjem in risal je brez prestanka. Grozote je obglavil le tako, da jih je upodobil, ali pa z molitvijo.«

»Umetniki to zmorejo. Z imaginacijo so sposobni posvetiti v notranjost stvari, ljudi in dejstev, da lahko odsevu bistvenega z njihovega dna potem sledimo tudi drugi.«

»Biti pred svojim časom pomeni, videti v njem več, kot v njem običajno gledamo.«

»Umetniki so podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo.«

»Mladi bi morali upoštevati, da je balet zelo zahtevna umetnost.«

»Prešeren je bil pesnik. Gnan od ustvarjalne nuje ni pesnil zgolj zato, da bi dvesto let pozneje o njegovih verzih pisali doktorske disertacije in bi jih recitirali profesionalni dramski umetniki, ampak da bi šle med ljudi.«

»Kultura in umetnost nista nekaj samoumevnega. Da brez njiju ni mogoče živeti, se človek zave šele, če ju izgubi.«

»Ali naj gre samo za posnemanje oziroma slikanje folklornih noš in tako naprej ali naj gre za izraz slovenskega duha.«

»Svoja intuitivno zamišljena videnja je vanje usmeril v skrivnostno naslikanih prizorih, ki so videti kot enigmatične podobe iz Sedejeve Knjige razodetij.«

»Njegova skrivnostna božanstva niso slepo zavezana nobenemu konfesionalnemu verstvu, ampak samo videnjem ali iskanju kozmičnih izvorov življenja, ki se uresničuje v skrivnostnih 'sinkretističnih' podobah, zamaknjenih v horizonte brezbrežne večnosti.«

»A umetnikova dela je po Komeljevih besedah vendar mogoče dojeti tudi kot 'prispodobo človeškega zaupanja v prihodnost, v kateri ob brezčasnih piramidah, mitičnih nestvorih in med neznanimi obredji s svojim vstajenjskim oznanilom še najbolj dominira starodavni, a neuničljivi Kristus, ki ga ponekod pridržuje kozmični faraonski Bog'.«