Omemba: Marina Abramović

»Občinstvo v londonski Dvorani kraljice Elizabete bo po napovedih priča 'tišini, vzdržljivosti, nepremičnosti in kontemplaciji, kjer čas preneha obstajati'.«

»Samo trajanje več kot 20 ur trajajoče skladbe se mi ne zdi kot nadloga ali mučenje, kot bi lahko sklepali iz naslova, temveč kot umik v tišino in ponižnost, ki odražata občutek upora.«

»Da bi motiv zaigrali 840-krat zaporedoma, se je priporočljivo pripraviti vnaprej v najgloblji tišini in v popolnem miru.«

»Če vprašanje zastavimo v ednini, bo vsak našel svoj lastni, posamični odgovor. Ukiyo-e pa kliče k premisleku o kolektivnem odgovoru.«

»Razstava Osvoboditev glasov se začne z glasom, človeškim krikom Marine Abramović.«

»Svet, v katerem živimo, povsem vržen iz ravnovesja.«

»Osvobajanje glasov pomeni dihati, kričati, pesniti, peti, govoriti in mrmrati.«

»Čas je, da ukrepamo, tudi če gre samo za neartikuliran krik ali mrmranje.«

»Dejstvo, da glas nikoli v celoti ne ustreza naši samopodobi, ponuja v mnogih delih izhodišče za razmislek o njegovi osvoboditvi.«

»Osvobajanje glasov pomeni dihati, kričati, pesniti, peti, govoriti in mrmrati.«

»Podpiram jih na vseh protestih. Sem profesorica in točno vem, kaj se jim dogaja in zakaj to počnejo. Ne morem verjeti, kako dobro so organizirani in zreli. So preprosto neverjetni, preprosto povedano. Če do zdaj nismo ničesar dosegli, če nam starejšim do zdaj ni uspelo - mislim, da bodo ti učenci zdaj to zagotovo rešili.«

»Vi nobelovci«

»Generacija, ki je zapustila to oblast, razdeljeno družbo, državo polno strahu, sovraštva, delitev in ponižanih ljudi, ne more ničesar svetovati in da so s pogumom, pametjo in lepoto prižgali luč in osvetlili temno pokrajino, v kateri so tavale prejšnje generacije.«

»Moč enotnosti.«

»Če govorimo o nečem slabem, kot so vojne, poboji in taborišča, vedno rečemo, da si moramo to zapomniti, da se ne bo ponovilo. Mislim, da se ponavlja prav zato, ker nam je ostalo v spominu.«

»Jezik je svet. Od jezika je odvisno, kako se izražamo in kako sprejemamo svet. V skrajnih primerih so besede tudi neprevedljive.«

»Vsekakor drži. Predpostavki bi še nekaj dodal. Po eni strani ne znamo oprostiti, po drugi strani pa nam tudi spomin ne pomaga.«

»Spomin na taborišča ustvarja nova taborišča.«

»Jezik nam daje nekaj, česar v drugem jeziku ni. Daje nam vzdušje, zvok, podobe.«

»Potrebujemo take, kot je bil Gandi.«

»Potrebujemo Mandele, ljudi visokih moralnih načel.«

»Po njih se moramo zgledovati.«

»Potrebujemo nove junake.«

»Naš trenutni svet jih nima.«

»Res sem hotela storiti to, pomembno je.«

»Na MoMo je prišlo 850 000 ljudi, največ za živega umetnika.«

»Umreti ni težko, težko je biti performer.«

»Zdaj ne več.«

»Ni govora. Rada bi dočakala najmanj 103 leta, kot moja babica.«

»Na začetku je bil res body art. Izumil ga je Vito Acconci, ameriški pisatelj.«