Omemba: Boris Kryštufek

»Polh je dovolj velik, da se ga je izplačalo loviti in jesti.«

»Marsikaj, kar je zdaj znanstveno potrjeno, so naši polharji poznali že od prej. Prišli so do takih zaključkov s samim opazovanjem življenja polha, saj so zelo rahločutni opazovalci narave.«

»Poglaviten razlog je bil preživetveni, torej prehrana, kajti v teh siromašnejših predelih, kjer ni bilo veliko obdelovalne zemlje, je bilo meso redko na mizi, sploh pozimi.«

»Leta 1927 so dobili za eno kožico 16 dinarjev, plača za celodnevno košnjo koscu pa je bila 15 dinarjev.«

»Polharstvo (…) je slovenska posebnost in tradicija, pa tudi polhovka je simbol slovenstva. Da je to simbol slovenstva, priča tudi to, da je bila v času nemške okupacije polhovka prepovedana.«

»Cilj našega društva je, da bi ljudi tu na Koroškem ozaveščali, da bi malo več vedeli o polhu, in predvsem da bi ravnali humano s polhom.«

»Ti so majhna, pestra in nenavadna skupina, zelo povezana s človekom.«

»Ko pridemo do sorodnih oblik, meje težko potegnemo. Sistematika pa se ukvarja prav z razmejevanjem vrst.«

»Šakal in volk preplavljata Evropo.«

»Ko se živi organizmi med svojim razvojem odzivajo na okolje, to v njihovih strukturah pusti sledi.«

»Danes imamo izjemno močen raziskovalni instrumentarij in smo sposobni marsikaj ugotoviti iz materiala.«

»Izgubljamo dragocene arhive narave, ker se ne zavedamo njihovega pomena.«

»Vse, kar sam vem o tej zgradbi, je njena površina. Ta je bistveno manjša od novogradnje, kjer je bilo načrtovanih 6500 kvadratnih metrov.«

»To je precej paradoksalen položaj. Skeniramo lahko vsak kvadratni centimeter Zemljine površine z velike razdalje, ne vemo pa, koliko vrst obstaja na planetu skupaj z nami.«

»Okoljski resor je bil popolnoma ignorantski do te problematike.«

»Več je imela Slovenija nacionalne suverenosti, bolj mačehovska, bolj neusmiljena je bila do svojih lastnih naravoslovnih zbirk.«

»To je zelo podobno temu, kar se je na področju kulturne zgodovine dogajalo v 19. stoletju, ko so kolonialisti odvažali različne kulturne artefakte v London, Pariz, Berlin in se dežele, iz katerih so to odnašali, njihovega pomena sploh niso zavedale. Na področju prirodoslovja se to dogaja še danes.«