Ključna beseda sprava avtorja Borut Pahor

»V 33-letni zgodovini nekako tega nismo znali narediti ali pa morda tudi nismo hoteli. Na začetku, v devetdesetih letih smo se nekako zanesli, da s postopnimi koraki lažje in več dosežemo, kot če bi šli v bolj prelomne spremembe. 33 let kasneje se kaže, da potrebujemo prelomne spremembe. Prej, ko jih bomo dali pod streho, bolje bo.«

»Zavedam se, da so moji državniški dosežki v prizadevanjih za spravo, sožitje, dobrososedstvo in prijateljstvo v evropskem duhu utemeljeni v številnih generacijah slovenskih in italijanskih demokratičnih domoljubov.«

»To dejanje ni bilo nujno. Bilo je celo tvegano, saj se je upiralo trdno usidranim predsodkom med obema nacionalnima skupnostma.«

»Lahko zgradimo svet brez sovraštva in brez sovražnega govora, brez neprijaznosti in nestrpnosti, ki nas lahko, če nismo dovolj zgodaj pazljivi, začnejo ogrožati.«

»Večkrat smo tukaj povedali, da jim to prvič ni uspelo in da jim tudi drugič ni.«

»Kolikor je meni znano, je to prvi resen intelektualni, politični, duhovni dokument, če želite, ki je naslovil to, za Slovence tako kompleksno vprašanje.«

»Čutim neko zadoščenje, da sem nekaj prispeval k temu.«

»Počasi, a zanesljivo ta Lipa sprave raste, daje vse večjo senco, kdor želi stopiti v to senco, ima vso možnost, da to stori in povabi vse preostale in tako upam, sčasoma, slovenstvo lahko z enim velikim upanjem in optimizmom gleda v vse še tako velike prelomnice v naši prihodnosti, ki morda čakajo nas ali naše otroke, v vsakem primeru pomirjene med seboj.«

»Največja tragedija druge svetovne vojne v Sloveniji je bila bratomorni spopad med Slovenci samimi, z mnogimi žrtvami na partizanski in nasprotni strani.«

»Vsak zločin je zavržno dejanje, še zlasti zavržen in v nasprotju s temeljnimi pravnimi in civilizacijskimi načeli pa je zunajsodni množični poboj v času miru.«

»Razhajanja, ki jih danes opažamo zlasti v zahodnem svetu, nas silijo k razmišljanju, kako vrniti dialogu njegovo moč, da povezuje ljudi.«

»Bil sem presenečen, kako je dobro obveščen, ne samo o nekaterih stvareh, ki smo jih naredili doma, ampak tudi o recimo dogodku na Bazovici pri Trstu.«

»To si zelo želim.«

»Ganjen sem.«

»Redko imamo politiki priložnost, da damo srcu in duši prednost. In teh trenutkov ne smemo zamuditi; če jih, potem je to nenadomestljivo.«

»V tridesetih letih je bilo storjenih veliko simbolnih in stvarnih dejanj, nikoli pa političnim institucijam oziroma institucijam nacionalnega pomena, kot je SAZU, ni uspelo sprejeti dokumenta, ki bi ubesedil slovensko spravo. To je danes vam, po tridesetih letih, uspelo.«

»Vojne rane se v primeru Bosne in Hercegovine še težje celijo in vsi čutimo bolečino tistih, ki so trpeli med vojno. Tega ne smemo nikoli pozabiti.«

»Da ni boljšega načina za izražanje spoštovanja vojnim žrtvam kot zavezanost trajnemu miru, stabilnosti in spravi.«

»Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost. Za prihodnost BiH-a je ključna resnica, ne zanikanje, spoštovanje, ne sovraštvo, odprt dialog, ne spori. Nujna sta odpuščanje in spoštovanje različnosti. Pomiritev ni dejanje preteklosti, to je jamstvo sobivanja in prijateljstva, ki izhaja iz skupne bolečine.«

»V duhu sprave 'bo potekalo spominjanje za nazaj in skupno bodrenje za naprej 13. julija, ko bo italijanska država simbolno in stvarno predala Narodni dom v roke obema manjšinskima organizacijama.'«

»'To bo velik trenutek za Slovenijo, pa tudi za slovensko-italijanske odnose,' je poudaril.«

»'Bazovica, ki je bila na italijanski strani vedno na neki način zamolčana, je neizogiben kraj spomina in obiska, če naj bi ob samem slavnostnem obeležju predaje Narodnega doma Slovencem storila še kaj,' je danes poudaril Pahor.«

»Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha.«

»Razumem vašo bolečino, bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev.«