Ključna beseda: neurja v mesecu julij 2023

»Težava je, ker se moraš odločiti, komu najprej pomagati. Trenutno imamo štiri strehe, ki imajo samo najlon nad glavo. Zdaj se moramo odločiti, kateremu prvemu narediti.«

»Za manjša popravila bomo verjetno morali prekiniti drugo delo in sanirati, reševati te najnujnejše primere.«

»Ogromno dela je, vse je razbito. Ljudje bodo morali počakati. Ni druge.«

»Gre za stroške reševanja življenja, imetja, infrastrukture, torej ne gre še za odpravljanje posledic.«

»Če bo šlo tako kot ob majskih naravnih nesrečah, bodo občine denar dobile že v avgustu, kar pomeni, da bodo imele pokrite kompletne stroške, še preden bodo prišli računi za zadeve, ki so se zgodile v juliju.«

»Državni proračun bo seveda moral deloma to tudi pokriti, ob občinskih proračunih, seveda.«

»Čeprav so za nami težki dnevi, dobim dodatno energijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu.«

»Če me spomin ne vara, je bila to največja koncentracija izdanih rdečih opozoril, torej opozoril najvišje stopnje, v tako kratkem časovnem obdobju.«

»Vreme preteklih dni je posredno mogoče pripisati človeku, a prav gotovo ne, da bi nekdo namensko izvajal kakšen projekt, ki bi sprožal ta neurja.«

»Spremenljivost vremena v srednji Evropi se bo zlasti poleti iz leta v leto povečevala.«

»Ta trend se bo v tem stoletju verjetno nadaljeval, pri čemer bi se v primeru nadaljnjega zmanjševanja poletne količine padavin število neviht sicer zmanjšalo, a bo pri vsaki verjetnost, da ta preraste v neurje, večja.«

»Meritve s Kredarice in Kanina so pokazale celo sunke vetra s hitrostjo 160 kilometrov na uro, te hitrosti so neobičajne za poletje.«

»Največjo škodo sta povzročila veter in toča.«

»Jaz zavarovalne premije ne morem vključiti v polno lastno ceno, po kateri prodam svoje pridelke. Zato pravim, da je to socialna kategorija, da nas zavarovanje zaščiti, da socialno ne propadem v letih s katastrofami.«

»Pri pozebi tisti, ki ni bil pretekla leta zavarovan, na novo ne more vstopiti, tudi če si je kmetija na novo postavila sadovnjak in bi ga želela zavarovati proti pozebi. Zavarovalnica pač reče, da je omejena s temi vsotami, da jim to prinaša izgubo, in ne zavaruje.«

»Zaradi plazov imamo ogrožene hiše, hleve in gnojne jame. Če se bo tako nadaljevalo, lahko pride tudi do ekoloških katastrof.«

»Na splošno lahko rečem, da je škoda od 20 in tudi do 100 odstotkov.«

»Pri teh poljščinah je škoda zelo velika, ocenjujemo jo med 70 in 100 odstotki.«

»Kar nam je uspelo pregledati, so sadovnjaki z breskvami, ki so jih začeli že obirati, skoraj popolnoma uničeni.«

»V Italiji doživljamo enega najbolj zapletenih dni v zadnjih desetletjih. Nevihte, tornado in velikanska toča na severu ter vročina in uničujoči požari v središču in na jugu. Podnebni preobrat, ki je prizadel našo državo, od vseh nas zahteva spremembo vedenja.«

»Vsekakor bi ob nadaljnjem dviganju temperature, recimo za tri, štiri stopinje Celzija, v naših krajih bila neurja še bistveno močnejša, kot so zdaj. Z močnejšimi sunki vetra, zlasti močnejšimi nalivi in debelo točo.«

»Kam se umakniti, kako reagirati ob poplavi, kako reagirati ob močnem neurju, to se mi zdi minimalen strošek, minimalen napor, če rešimo vsaj eno življenje.«

»Voda je od vseh, potrebuje jo turizem, potrebuje jo kmetijstvo, zdravstvo, potrebujemo jo mi potrošniki. Dogovor, kako deliti takšne stvari, niti približno še ni narejen.«

»Na terenu nam še vedno pomaga Slovenska vojska, upam, da bomo intervencijska dela opravili do četrtka.«

»Škoda je enormna. Celoten obrat ima odkrito ali poškodovano streho, govorimo o površini več kot 3000 kvadratnih metrov, ki jo bo treba v celoti zamenjati.«

»Na področju kmetijstva pa je prišlo do velike škode na rastlinjakih Čebronovih v Bukovici, poškodovani pa so tudi vsi drugi rastlinjaki med Volčjo Drago in Vogrskim.«

»Ceste so večinoma za silo očiščene, vendar je gibanje na tem območju še vedno nevarno.«

»Vemo pa, da bi bilo lahko tudi še hujše.«

»Prav je, da opozorimo vse državljane in vse turiste, naj se izogibajo tistih delov gozdov, kjer je bil vetrolom ... ker vidimo, da je zelo nevarno.«

»Tu imamo katastrofo. Razbilo je strehe, koliko dreves je podrtih, pa niti ne štejemo več. Proti Strmecu je polomilo ves hrib. Vse je stolčeno.«