»Muzej je iz žitnice preselil številne predmete, nekaj v prostore podjetja Talum, pohištvo pa v Štatenberg. Finančno je selitev do zdaj stala približno 60.000 evrov, od tega je 44.000 evrov prispevalo ministrstvo za kulturo.«
»Vsebinsko, po številu obiskovalcev in tudi finančno je bilo pozitivno. (...) Imeli smo odličen obisk, boljši celo kot v predkoronskem letu 2019. Muzej je lani spet obiskalo več šolskih skupin, tudi tujih obiskovalcev je bilo več kot leta prej. Skupno je muzej obiskalo skoraj 67.000 obiskovalcev, od tega je bilo 20.000 tujih.«
»Bil je zaslužen za preselitev Ptujskega muzeja iz pretesnih prostorov nekdanje gimnazije v nove prostore v dominikanskem samostanu in poleg tega je bil zaslužen tudi za novo notranjo ureditev arheološke zbirke.«
»Še posebej pa smo veseli, da bomo že v naslednjih dneh prejeli celostno idejno zasnovo krajinske arhitekture grajskega kompleksa, na kar čakamo že kar nekaj let in kar pomeni vsaj neko izhodišče za ureditev krajine.«
»Na podlagi teh mnenj smo morali v zadnjih mesecih določene dele objekta v celoti zapreti. V določenih delih smo morali izklopiti tudi elektriko, gre za prostore, kjer je izrazita vlaga.«
»To je še vedno precej manj kot pred izbruhom epidemije. Leta 2019 nas je obiskalo več kot 73.000 ljudi, zbirke v Ptujskem gradu pa si je ogledalo več kot 43.000 obiskovalcev, od tega 16.000 tujih.«
»Šlo bo za prikaz trenutno neustrezno hranjenih eksponatov – kamnitih rimskih, srednjeveških in novoveških spomenikov, ki ležijo tudi na prostem.«
»Obisk je po odprtju skromen, zadovoljni pa smo bili z njim ob kulturnem prazniku. Ne glede na to pa vnovično odprtje prinaša tudi dodatne stroške dela in obratovalne stroške, a smo seveda veseli, da smo znova v stiku z obiskovalci.«
»To vidim kot prvo fazo v okviru celostnega reševanja arheološke problematike na Ptuju. Projekt vodi mestna občina, izvajalec za arhitekturno rešitev je že znan, prav tako je denar za ta projekt že rezerviran v mestnem proračunu.«
